Računajo na pomoč sredstev Sveta regije
župan Mestne občine Murska Sobota Anton štihec je v svojem nagovoru povedal, da je omenjeni program prvi kamenček v pomurskem mozaiku bodočih visokošolskih izobraževalnih programov, in se zahvalil vsem, ki so pripomogli pri nastanku programa. Poudaril je, da so murskosoboška in druge pomurske občine v lanskem letu prispevale sredstva za delovanje in izrazil upanje, da bodo ostale občine iz naše regije tudi v prihodnje podpirale takšne programe, saj se je potrebno zavedati, da je vlaganje v znanje ena največjih investicij, ki so namenjene mladim in so zaradi tega regionalnega pomena. Sofinanciranje študijskih programov zato ne more biti samo odgovornost mestne občine, temveč odgovornost vseh 27 občin naše regije.
Zametki omenjene enote segajo v leto 2003, ko se je Fakulteta za kmetijstvo sestala s predstavniki iz Pomurja na čelu s Stankom Kapunom in predstavili idejo o razvoju visokošolskega strokovnega programa v Pomurju, v letu 2004 pa so sodelavci Katedre za agrarno ekonomiko in razvoj podeželja pripravili prvo vsebinsko zasnovo programa. Program in dislocirana enota sta bila uspešno akreditirana 18. novembra 2005 pri Svetu za visoko šolstvo Republike Slovenije. Fakulteta za kmetijstvo je skupaj z murskosoboško občino in Regionalno razvojno agencijo Mura priprave na začetek izvajanja programa začela v letu 2006 (ureditev prostorov, nakup opreme in literature), z začetkom študijskega leta 2006/07 pa je bilo po omejitvi vpisanih 48 študentov.
»Odprtje dislocirane enote v Rakičanu je mejnik pri razvoju naše fakultete, še v večji meri pa je mejnik in prelomnica v razvoju te regije, saj gre za prvi visokošolski študijski program v Pomurju. Management v agroživilstvu in razvoj podeželja je ozrl luč sveta po spletu različnih dejstev in zahvaljajoč veliki množici pomembnih in manj pomembnih akterjev,« je povedal dekan Fakultete za kmetijstvo Jernej Turk ter se poimensko zahvalil najzaslužnejšim. V nadaljevanju je povedal, da verjame v nadaljnji razvoj programa, ki je na tem področju edinstven v Sloveniji.
V letu 2006 je bilo iz sredstev neposrednih regionalnih spodbud za študijski program namenjenih dobrih 166 tisoč evrov, 65 tisoč evrov pa je dodala še murskosoboška občina iz svojega proračuna. V letu 2007 je za izvajanje programa potrebnih dobrih 233 tisoč evrov, ki jih Fakulteta za kmetijstvo še nima zagotovljenih, zato je ogroženo nadaljnje delovanje enote, računajo pa na pomoč sredstev Sveta regije, ki so namenjena za skupne regijske projekte.
»Ob nastanku novega programa, oddelka ali enote se velja ozreti na tri stvari, ki naredijo visokošolski študij dober, spodoben, lep in koristen - to so tradicija, skupnost in kvaliteta,« je povedal minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jure Zupan, ki je v nadaljevanju opisal te dejavnike. Tradicija se kaže v tem, da so že pretekli lastniki dvorca v Rakičanu leta 1825 celoletni zaslužek namenili za madžarsko akademijo znanosti in umetnosti. Vsi, ki bodo imeli kakorkoli opravka s to enoto, bodo tvorili skupnost, ki jo je treba negovati in finančno podpreti, ne samo s strani države, ampak tudi lokalne skupnosti in predvsem celotne regije. Poudaril je, da vlada podpira razvoj regionalizma in da morajo biti visokošolski študiji enako dostopni po vsej Sloveniji. Zagotovilo za kvaliteto je po mnenju ministra program, ki je priznan po bolonjski konvenciji, kmetijstvo kot panoga pa je še vedno ena glavnih panog, saj brez njega ni eksistence.
V mesecu februarju 2007 je bila končana prenova prostorov (dodatna predavalnica in študentska soba) in z današnjim slovesnim dogodkom v prisotnosti resornega ministra so bili prostori predani v uporabo.
