Vedno znova se porajajo ideje o zaprtju središča Murske Sobote za promet, zato smo preverili, kako se tega lotevajo v velikih mestih.
Ideja o zaprtju Slovenske ulice za promet je, kljub nasprotovanju trgovcev in gostincev na Slovenski ulici, pa tudi del stroke, še zmeraj prisotna. Tako ravno te dni v Hranilnici prekmurskih dobrot poteka razstava natečajnih elaboratov za prenovo mestnega središča, med katerimi je zmagovalen ravno tisti, ki predvideva zaprtje Slovenske ulice za motorni promet.
Zapiranje mestnih središč za promet ni nekaj novega in nevsakdanjega. Tega se namreč lotevajo številna velika mesta. Pred kratkim je to storila Ljubljana, ko je za promet zaprla del Slovenske ulice, a nekatera velika mesta gredo še dlje, poslužujejo pa se tudi različnih pristopov, so ugotavljali na Svetovnem ekonomskem forumu.
Oslo brez avtomobilov do leta 2019
Norveška prestolnica Oslo načrtuje umik avtomobilov iz središča mesta do leta 2019. V tem času močno investirajo v javni potniški promet, približno 56 km cest pa bodo preuredili v kolesarske poti.
Madrid še korak dlje
Španska prestolnica Madrid načrtuje še večje območje brez avtomobilov. Do leta 2020 naj bi območje brez avtomobilskega prometa obsegalo 500 arov v središču mesta. Urbanisti bodo 24 najbolj prometnih ulic preuredili v pešpoti. Ti ukrepi so del iniciative za trajnostno mobilnost, s katero želijo znižati dnevno uporabo avtomobila s 29 na 23 %.
Chengdu - v 15 minutah peš kamorkoli
Kitajsko mesto Chengdu načrtuje novo stanovanjsko sosesko, v kateri bo polovica cest namenjenih motornemu prometu, drugje pa bo motorni promet prepovedan. Oblasti pravijo, da bo soseska načrtovana tako, da bo mogoče v 15 minutah peš priti kamorkoli, predvsem pa hitreje, kot z avtomobilom.
Kobenhavn s kolesarsko supermagistralo
Več kot polovica prebivalcev danske prestolnice Kobenhavn že danes kolesari v službo, zahvaljujoč pešconam, ki so jih uvedli pred več kot 50 leti. Mesto ima eno najnižjih stopenj lastništva avtomobilov v Evropi, cilj mestnih oblasti pa je izgradnja kolesarskih supermagistral, ki bodo segale tudi v predmestje.
Pariz brez dizelskih avtomobilov
Ko so leta 2014 za en dan prepovedali vožnjo avtomobilom z lihim številom registrske tablice, so zabeležili 30-odstotni upad onesnaženosti zraka. Lansko leto so zato med tednom uvedli prepoved vožnje avtomobilom, izdelanim pred letom 1997. Do leta 2020 načrtujejo uvedbo ulic, kjer bo mogoča vožnja le z električnimi vozili.
Tudi Atene brez dizelskih motorjev
Decembra lani so tudi atenske oblasti napovedale, da bodo do leta 2025 uvedle prepoved vožnje z avtomobili na dizelski pogon. Za dizelske avtomobile v Atenah sicer že sedaj velja prepoved vožnje po sistemu parnih in neparnih tablic.
Proti dizlu tudi London
Tudi v Londonu se zavzemajo za prepoved dizelskih motorjev v središču mesta do leta 2020. Trenutno se proti tem borijo s posebno takso za dizelska vozila. Dan vožnje z dizelskim vozilom voznike v nekaterih delih mesta stane približno 10 evrov.
Bruselj z drugo največjo pešcono v Evropi
Bruselj se lahko pohvali s pešcono, od katere je večja le v Kobenhavnu. Območje za pešce obsega velik del ulic v središču mesta. Mestne oblasti poskušajo površino območij brez avtomobilov še povečati. Februarja lani so oblasti napovedale prepoved dizelskih vozil, ki so bila izdelana pred letom 1998. Prepoved bo pričela veljati prihodnje leto.
Mexico City bo iz centra napodil dva milijona avtov
Aprila lani so se mestne oblasti odločile za prepoved vožnje v mestnem središču na podlagi registrskih številk. Prepoved velja dva dni čez teden in dve soboti v mesecu. Kot poroča Associated Press, naj bi s tem s cest umaknili približo dva milijona avtomobilov.