Janez na Goričkem vzgojil sviloprejke

| v Lokalno

Tudi v Sloveniji so v preteklosti gojili sviloprejke, predvsem kmetje in revni meščani. Trgovali so s kokoni, iz katerih nastane svilena nit. A s prihodom industrije, ki je zatrla marsikatero obrt, je odšla tudi predilnica oziroma svilogojnica.

Sčasoma so opustili tudi nasade murv, edino drevo, ki ima liste, s katerimi se sme prehranjevati gosenica sviloprejka. Da bi obudili tradicijo, predvsem pa, da bi na naraven okolju prijazen način ustvarili svilo, morda s tem vnesli v naše okolje zopet drevo murve, je Biotehniška fakulteta Maribor v sodelovanju s posamezniki začela s preprostim poskusom - gojenjem sviloprejk. Tako se je preizkusu pridružil tudi Janez Škalič iz Sela na Goričkem. 

 

Kokon ključen za svilo

Janez nam je pokazal zanimivo pripravo - ježke kot pravi, na katerih je te dni živahno. Osem centimetrov dolge gosenice lezejo, pletejo in si z usti ustvarjajo majhna gnezdeca. 

»Gosenice začnejo delati vato in potem znotraj začnejo delati kokon. Vsaka gosenica sviloprejka naredi svoj kokon, ki je ključen, da dobimo svilo. Iz kokona lahko dobimo največ 900 metrov svilene niti, da bi dobili svileno ruto potrebujemo več kilometrov niti, seveda pa tudi ogromno časa in potrpežljivosti,« vneto pojasnjuje Škalič. 

Nova tržna niša v Sloveniji?

Več dni traja, da iz ličinke zraste gosenica, pod pogojem, da se prehranjuje z  listi murve. Teh dreves je danes za obsežno gojenje sviloprejk v Sloveniji premalo. Bi pa dejavnost lahko postala tržna niša za ruralna območja in potrpežljive posameznike.

»Ljudje morajo imeti čas, morajo biti pedantni, pazljivi tiste tri tedne. In enostavno zdržati pač. Tudi neki zaslužek je vseeno v bodočnosti,« pojasnjuje Škalič.

Poskus z mariborsko fakulteto

Janez, ki ima za zdaj 600 kokonov, sodeluje pri poskusu z mariborsko biotehniško fakulteto: 

»Zaradi tega ker bi želeli na bio način oziroma pridelovati naravno svilo na okolju prijazen način, ker te svile pravzaprav v Evropi ni, tisto kar je svile prihaja zgolj iz Kitajske.«.

Sicer bi za kilogram svile potrebovali 55 tisoč zapredkov, medtem ko kilogram kokonov stane skoraj tri evre. 

 

Komentarji

Gostja

To nan malo da predstavo, zakoj so ene stvari drage (bile). Gnes bi pa vsi vse zašenki meli. Pa pitan se, kak te tou na Kitajskon delajo, ka te pri nas za par evrov gvant küpüvlemo.

Olosh

To ka na Kitajskon delajo je vse plastika (poliester, viskoza) in poceni delovna sila, zato pa je poceni :) Kakša svila prosin te lepo no :) Za svilo in ostale naravne materiale se plača.

alkimist

Nepregledna množica lidi (vključno z deco) dela na njivaj bombaža ali v tekstilnih obrataj za 2 dolara na den, v Kambodži in Bangladeši še za menje. In te prijde Adidas (plus ostali), pa odavle to robo za 30+€ in ponudi sponzorstvo nogometnomi klubi za 6 let več kak 1 milijardo eurov. Žalostno v kakšon svejti živimo, ampak tak pač je, kapitalizem all the way.

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi