Ukrep je zaradi večje pretočnosti in varnosti. Kako deluje?
Družba Dars postopno uvaja novost - dinamično upravljanje hitrosti (t. i. speed management).
Gre za ukrep, katerega cilj je povečati prometno pretočnost in izboljšati varnost na cestah, kjer se vsakodnevno srečujemo z gnečo oziroma zastoji.
Upravljanje hitrosti bo potekalo avtomatizirano, na podlagi dejanskega stanja na cesti. Tega bodo spremljali senzorji, kamere in detektorji, ki jih je na avtoceste in hitre ceste namestil Dars.
Sistem, ki bo zbiral podatke, bo samodejno zaznal, kdaj se promet začne zgoščevati, in začel prilagajati hitrostne omejitve, da bi preprečil nastanek zastojev.
V praksi to pomeni, da se na digitalnih prikazovalnikih - velikih svetlobnih tablah nad voziščem, sproti spreminja najvišja dovoljena hitrost vožnje na avtocestah in hitrih cestah, ki jo bo treba dosledno upoštevati.
Kot pojasnjujejo na Darsu, je pri tem ključnega pomena, kdaj in kje se začne prilagajanje hitrosti, saj lahko s tem preprečijo tako imenovane fantomske zastoje – pojave, ki nastanejo zaradi prehitre vožnje in prekratke varnostne razdalje.
Da bi zmanjšali možnost nenadnega zgoščevanja vozil, se bo sistem začel aktivirati že pred samim obročem ljubljanske obvoznice: na štajerski vpadnici pri Lukovici, na primorski pri Vrhniki, na dolenjski pri Grosupljem, na gorenjski pa pri Vodicah - torej na vseh štirih vpadnicah v Ljubljano; s Primorske, Gorenjske, Dolenjske in Štajerske.
Sistem že deluje na zahodni ljubljanski obvoznici, pri Zadobrovi, ki velja za enega najbolj obremenjenih odsekov ljubljanske obvoznice.
»Ko na portalu zagledamo znak z omejitvijo hitrosti, se ga moramo držati. Gre za enakovredno prometno signalizacijo kot stacionarni znaki. To niso priporočene hitrosti, temveč obvezne omejitve,« je opozoril Zvonko Zavasnik iz Darsa.
Namesto običajnih 130 kilometrov na uro na avtocesti ali 110 kilometrov na uro na hitri cesti bo torej veljala omejitev, ki jo bo določil sistem: 100, 80 ali najmanj 60 kilometrov na uro, odvisno od prometnih razmer. Omejitev bo, kot rečeno, zapisana na svetlobnih portalih.
Predsednik uprave Darsa Andrej Ribič je pojasnil, da bo projekt v celoti zaključen do konca julija, ko bodo pokrite vse štiri vpadnice v prestolnico.
Dodal je, da bodo v prihodnosti ta sistem morda razširili tudi na delovišča in dele avtocest in hitrih cest z zaporami, kjer bi lahko dodatno prispeval k večji pretočnosti.
»Če bodo izkušnje dobre, bomo sistem testirali tudi na drugih prometno obremenjenih točkah. Verjetno pa bo potrebna tudi pomoč policije, saj imamo izkušnje, da uporabniki spremembe sprejmejo šele takrat, ko pride do nadzora in kazni,« je dodal.
Primerja ga s projektom reševalnega pasu, ki se je prav tako uveljavil postopoma, ob nadzoru in ozaveščanju.
Na družbi za avtoceste poročajo, da so podobni sistemi v tujini prinesli pozitivne učinke.
Pričakujejo, da bo tudi na slovenskih cestah pretočnost boljša za približno pet odstotkov, kar pomeni manj zastojev, manj izgubljenega časa in bolj umirjeno vožnjo za vse udeležence v prometu.
