Pogovarjali smo se s Pomurcem Antonom Lončaričem, ki kljub 81 letom ostaja aktiven in ustvarja posebne bakrene okraske.

Nekoč so mladi, predvsem tisti s podeželja, veliko težje prišli do poklica ali do tega, da bi se lahko učili pri katerem izmed mojstrov. Mnogi kmetje, pa tudi manjši posestniki, so svoje otroke takoj po osnovni šoli zadržali doma, da so na ta način imeli pri sebi zastonj delovno silo.

Med temi je bil tudi naš sogovornik Anton Lončarič iz Negove, ki se je rodil med 2. svetovno vojno, leta 1942.

Povedal nam je, da je po končani osnovni šoli delal na manjši posesti svojega očeta: »Po drugi svetovni vojni, ko sem odraščal, so šli le redki podeželski otroci v šole ali za vajence. Pri hiši smo bili štirje sinovi. Od teh so starši poslali v srednjo šolo za učitelja le brata Karlija, ki je bil najmlajši. Mi starejši jaz, brata Slavko in Maks pa smo delali na posesti.«

Štirideset let delal v kleparski delavnici

Dodal je, da v tistem času ni bilo lahko priti do redne službe, je pa z veliko željo po osamosvojitvi in trudom tudi on sčasoma dobil zaposlitev v kleparski delavnici od brata.

»Kot prvi je od hiše odšel brat Slavko, ki je sčasoma odprl kleparsko obrt. Ko je zaposlil prvega delavca sem bil jaz tisti, ki sem pri njem dobil delo. Delal sem pomožna dela, ob delu pa sem se izpopolnjeval. Tu ne morem mimo kleparskega mojstra Viljema Dibličarja iz Gornje Radgone, ki mi je dal veliko kleparskega znanja, za kar sem mu še danes hvaležen,« je pojasnil Lončarič.

V vseh teh letih se je Anton specializiral predvsem za delo z bakreno pločevino. Na tem področju je opravljal razna dela, tudi višinska dela pri 'oblačenju' cerkvenih zvonikov z bakreno pločevino.

»V štiridesetih letih dela pri bratu, sem napredoval do skupinovodja, saj obvladam večino krovsko-kleparskih del, ki mi jih je zaupal. Pri njem sem dočakal tudi pokoj. Moram pa reči, da je s plačevanjem prispevkov poskrbel, da imam na stara leta primerno pokojnino, za kar se mu zahvaljujem,« je dodal.

Čeprav je v pokoju, je aktiven in ustvarja bakrene unikatne okraske

Njegova strast do kleparjenja in bakrene pločevine pa se ni ustavila niti ob pokoju. Čeprav je danes star že 81 let, je še vedno aktiven in marsikaj postori, tako na področju kleparstva kot tudi drugo.

Ob delu na majhni kmetiji mu je predvsem v veliko veselje, če kaj ustvari v svoji priročni kleparski delavnici, ki je v sklopu gospodarskega poslopja. Dolgoletno delo z bakreno pločevino se je torej zdaj sprevrglo v hobi, v sklopu katerega ustvarja unikatne bakrene okraske, na primer petelina, štorkljo, cerkvene okraske.

»Tu se dobro počutim, saj svobodno ustvarjam izdelke iz bakrene pločevine. Ker v službi ni bilo časa za izdelavo drobnih okraskov iz bakrene pločevine, to sedaj počnem doma. Imam nekaj ročnega orodja za izdelavo kleparske galanterije.

Pri tem delu ne smem gledati na uro, kajti takrat bi bil izdelek predrag. Večino izdelkov, ki jih izdelam, podarim prijateljem. Mnoga slemena hiš krasijo moji izdelki, ki niso nikoli enaki. Včasih izdelam petelina, včasih štorkljo, kakor mi veleva duša,« je še dejal Lončarič.

Da so njegovi bakreni izdelki zares ponos mojstra, ki se ni nikoli uradno učil, je vidno tudi na naših fotografijah.

Uživa tudi v pletenju košar iz slame

Lončarič pa ni samo strasten klepar, pač pa tudi pletilec košar. Pozimi, ko na kmetiji ni veliko dela v svoji delavnici iz šibja in slame plete košare.

Hkrati je tudi zbiratelj starih predmetov, ki so nekoč služili pri delu na malih kmetijah.

»Nikoli ne veš, kdaj ti dobro pride,« nam je ob tem še povedal.

Komentarji (4)

- (ni preverjeno)

kaj pa je to takšnega
Z bakrom znajo tudi moji bratje fino delati
Pletenje košar pa je itak za babe

Kkll (ni preverjeno)

Znajo z bakron ka ga zberajo pa ga na odpad odavlejo ?

In reply to by - (ni preverjeno)

Dilinka (ni preverjeno)

Jeeee mi ga mamo radi baker!!!!

pikuniku (ni preverjeno)

Kapo dol gospodu. Dandanes mladina nič več ne ve, pa niti nima volje, da bi se kaj naučil, kaj šele naredil. Razen s prstom drsati na ekranih. Vsi hočejo samo postati slavni z nič dela.

Starejše novice