Nevladne organizacije pozivajo Ustavno sodišče, naj razveljavi Uredbo za izgradnjo hidroelektrarn na Muri
Nevladne organizacije so včeraj na Ustavno sodišče vložile pobudo, da razveljavi Uredbo o koncesiji za izgradnjo hidroelektrarn na reki Muri, saj naj bi bila ta po mnenju nevladnih organizacij podeljena protizakonito in protiustavno ter v nasprotju z nacionalno in EU zakonodajo.
Zaobšli celovito presojo vplivov na okolje
Po mnenju nevladnih organizacij bi namreč bilo potrebno pred sprejemom in podelitvijo koncesije Dravskim elektrarnam Maribor (DEM) za izgradnjo osmih hidroelektran na reki Muri leta 2005 narediti obvezno študijo celovite presoje vplivov na okolje (CPVO), saj gre za projekt s pomembnim vplivom na naravo.
A pred kratkim je postalo jasno, da skuša Vlada RS to zahtevo zaobiti s pripravo Državnega prostorskega načrta le za hidroelektrarno Hrastje - Mota namesto za vseh osem hidroelektrarn skupaj.
Tomaž Petrovič, odvetnik kampanje Rešimo Muro, zato opozarja: »Celovita presoja vplivov na okolje zgolj za eno hidroelektrarno od predvidenih osmih, pomeni razdrobitev projektov (t.i. salami slicing), z namenom prikriti skupne vplive vseh predvidenih posegov na Muri.«
Sosednje države niso bile obveščene
Hkrati je Slovenija vse od leta 1998 podpisnica Konvencije ESPOO o presoji čezmejnih vplivov na okolje, ki javnosti in oblastem v potencialno prizadetih državah zagotavlja, da so o projektih s čezmejnim vplivom obveščene in vključene v posvetovanje, preden pride do dokončne odločitve.
»Slovenija o načrtovani postavitvi osmih hidroelektrarn na reki Muri ni obvestila nobene od sosednjih držav o morebitnih čezmejnih vplivih ali jim omogočila seznanitev z načrtom. Pri sprejemanju Uredbe Slovenija ni upoštevala praktično nobene od sprejetih zavez konvencije ESPOO, ne glede obveščanja in ne glede priprave dokumentacije o presoji vplivov na okolje, kaj šele posvetovanja s sosednjimi državami,« je izpostavil Martin Šolar iz WWF Adria.
Osem hidroelektrarn za ceno ene?
Obenem naj bi bila koncesija podeljena brez javnega razpisa, kar je dopustno le v primeru, če gre za podaljšanje časa trajanje koncesije ali povečanje njenega obsega oziroma če se pogoji koncesije niso spremenili.
Z nakupom male hidroelektrarne Ceršak so DEM leta 2005 namreč hkrati pridobile koncesijo za rabo vode reke Mure za osem velikih hidroelektrarn, čeprav bi tako različni vsebini in obsega projektov terjali povsem novo koncesijo in javni razpis. Ob tem se odpira tudi vprašanje nedovoljene državne pomoči, nadaljevanje nezakonitega postopka pa bi lahko vodilo do visokih kazni s strani Evropske komisije oziroma sodišča EU.
Opozarjajo na grožnjo za biotsko raznovrstnost Mure
Društvo za preučevanje rib Slovenije, Svetovni sklad za naravo (WWF) in koalicija več kot 40 nevladnih organizacij odločno nasprotujejo izgradnji hidroelektrarn in k ohranitvi reke pozivajo s kampanjo Rešimo Muro – Naj Mura teče brez hidroelektrarn, za vse nas in še dolgo!
»Povodje reke Mure je slovenska in evropska vroča točka (t.i. hot spot) biotske raznolikosti in po raznovrstnosti ribje favne najbogatejše in najbolj ohranjeno povodje v Sloveniji in verjetno v Evropi sploh. To je edino porečje v Sloveniji, ki s pregradami in jezovi ni razdeljeno na posamezne kose in je predvideno kot del petdržavnega UNESCO biosfernega območja Mura-Drava-Donava, poznan tudi kot Evropska Amazonka. WWF odločno nasprotuje izgradnji hidroelektrarn v biotsko tako pomembnem območju,« je povedal Martin Šolar iz WWF Adria.
»Mura je območje Natura 2000 z največ kvalifikacijskimi vrstami v Sloveniji, saj varuje kar 66 živalskih vrst, od tega 13 vrst rib. Porečje Mure je življenjski prostor 51 od 76 domorodnih vrst rib, od tega jih je kar 36 na Rdečem seznamu Republike Slovenije. V kolikor pride do izgradnje hidroelektrarn na Muri, bo po naših predvidevanjih izumrlo kar 19 vrst rib,« medtem svari Andreja Slameršek iz Društva za preučevanje rib Slovenije in koordinatorica kampanje Rešimo Muro pri WWF.
Nezakonitosti v izpodbijani Uredbi in Državnem prostorskem načrtu za gradnjo HE Hrastje - Mota bodo nevladne organizacije zato prijavile tudi Evropski komisiji.
