Na premišljevalnici na temo izobraževanja in predšolske vzgoje je potekala pestra debata o šolstvu v Murski Soboti.
Na deveti premišljevalnici, ki je sinoči potekala v prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice v Murski Soboti, so se udeleženci pod moderatorstvom Petre Kranjec Milanov in Irene Kumer pogovarjali o izobraževanju in predšolski vzgoji v Murski Soboti.
Izobraževalne ustanove v mestu
V Murski Soboti imamo štiri osnovne šole, od tega eno s prilagojenim programom, pet srednjih šol, med katerimi imajo nekatere tudi višješolske programe ter dva visokošolska programa. Poleg klasičnega vrtca, ki ima v mestu več enot, sta prisotna še vrtec Lavra, s katerim upravlja muskoboška škofija ter Waldorfski vrtec, ki se šele uveljavlja. Izrednega pomena je tudi Ljudska univerza Murska Sobota, ki zagotavlja možnost vseživljenskega izobraževanja.
Kljub petim srednjim šolam v Murski Soboti in večim srednješolskim programom v Lendavi in Ljutomeru, se izven regije izobražuje 130 dijakov.
Razmetanost šol po Murski Soboti
Hiter pogled na zračni posnetek Murske Sobote je pokazal, da so izobraževalne ustanove v Murski Soboti izjemno razmetane. Poleg tega so vse, z izjemo Ljudske univerze Murska Sobota in nekaterih vrtcev, vse pozicionirane bolj na obrobje mesta oziroma vstran od mestnega središča. Kot je pojasnila Irena Kumer, gre za posledico določenih doktrin, ki so narekovale pozicioniranje vzgojnoizobraževalnih zavodov na obrobje meste, a se te doktrine s časom spreminjajo.
Šole prinašajo življenje v mesto
Vzgojnoizobraževalne ustanove v središče mesta prinašajo tudi življenje. Tega smo se v Murski Soboti zavedli, ko se je iz mestnega središča na obrobje preselila Ekonomska šola Murska Sobota, iz mestnega središča pa je s tem izginilo večje število mladih. Sprva je odmaknjenost od mestnega središča povzročala težave, a so se je nato navadili, je pojasnil Darko Petrijan, ravnatelj Ekonomske šole Murska Sobota. Štefan Cigan z Mestne občine Murska Sobota je ob tem pojasnil, da so nekatere ustanove, kot je ekonomska šola in nekatere enote vrtca, regionalnega pomena in ne samo lokalnega. Zato je potrebno zagotoviti dobro dostopnost, kar pa je v središču mesta težje.
Sodelovanje z gospodarstvom
Na premišljevalnici na temo gospodarstva, ki je potekala prejšnji teden, je bilo večkrat izpostavljeno, da si gospodarstvo želi več sodelovanja z izobraževalnim sistemom, ki bi generiral kadre z uporabnimi in potrebnimi znanji. Žal na tokratni premišljevalnici ni bilo predstavnikov gospodarstva, ki bi lahko podali svoje konkretne predloge in zamisli.
Na področju povezovanja gospodarstva in izobraževalnega procesa velik korak naprej predstavlja MIC - medpodjetniški izobraževalni center, ki je pričel delovati pred kratkim in je šele v fazi uvajanja. Petrijan je omenil avstrijski primer, kjer gospodarstvo namenja ogromno sredstev v ta namen, v zameno pa dobi kadre, ki že iz šole pridejo ustrezno izobraženi in usposobljeni za delo. Romeo Varga je ob tem opozoril, da je potrebno biti pazljiv, da se izobraževalni sistem ne bo preveč podredil potrebam gospodarstva ter zanemaril splošnih znanj.
Ne razvijamo podjetniške miselnosti
Varga je opozoril tudi na pomanjkanja razvijanja podjetniške miselnosti v izobraževalnem procesu. Podjetništvu bi tako večji poudarek morali dajati že tudi v osnovnih šolah, ne le na nekaterih srednjih šolah. V današnjem času je samostojno podjetništvo vedno pogostejša oblika zaposlitve. in iluzorno je pričakovati, da se bo nekdo znašel v podjetniških vodah, če se nikoli ni izobraževal v tej smeri.
V učilnicah imajo čez 37 stopinj Celzija
Udeleženci so izpostavili tudi nekatere konkretne infrastrukturne težave šol. Osnovna šola III se denimo sooča s težavo v prizidku, ki ima kovinsko streho ter okna, ki jih ni mogoče odpreti na stežaj. V poletnih mesecih je tako v učilnicah izredno vroče, meritve so pokazale tudi čez 37 stopinj Celzija, kar so nemogoče razmere za učenje. S prostorskimi težavami se sooča tudi Osnovna šola IV, kjer imajo veliko prostorsko stisko. Kabinete tako spreminjajo v učilnice, da bi zagotovili dodatne prostore za učenje. Hkrati se soočajo s težavo preozkih hodnikov, kjer se denimo ne moreta srečati dva učenca na vozičkih.
Potreba po novih programih
Približno 130 dijakov se šola izven regije, večinoma v srednješolskih programih, ki pri nas niso na voljo. Pred leti je Ekonomska šola skupaj z Biotehniško šolo Rakičan poskušala pridobiti program biotehniške gimnazije, a na državnem nivoju niso imeli posluha za to. Izpostavljena je bila tudi težava pomanjkanja akreditiranih študijskih programov v mestu. Zdravstveni študijski programi so izredno dobrodošli in potrebni v regiji, a je naravnost abotno, da regija, ki je ena najbolj revnih v Sloveniji, nima možnosti za brezplačni študij.
Potreba po vseživljenskem učenju
Alenka Kučan in Alojz Sraka z Ljudske univerze Murska Sobota sta izpostavila pomen vseživljenskega učenja in učenja odraslih. Mnogo brezposelnih je namreč iz generacije srednjih let, ki so se zaposlili v časih, ko najti zaposlitev ni bila težava. Dosti teh ne zna uporabljati računalnika, ne znajo tujih jezikov, nikoli v življenju niso pisali prošnje za službo, kaj šele, da bi poznali Europass. Tem ljudem je potrebno dati znanja, da bodo se lahko prekvalificirali in poiskali službo v drugi branži ali pa v tujini. A, kot vedno, je tudi tu težava pomanjkanje sredstev za izvajanje teh programov.
Danes na temo IKT
Že danes bo potekala naslednja premišljevalnica, tokrat na temo informacijsko komunikacijskih tehnologij v Murski Soboti. Premišljevalnica bo tokrat potekala v prostorih MIKK-a, vodil pa jo bo Matjaž Horvat.
