V Avstriji s pričetkom letošnjega leta zaračunavajo embalažo za pijače. Rezultati so vidni tudi že v obcestnih jarkih na Goričkem.
S 1. januarjem 2025 je Avstrija naredila drzen korak k čistejšemu okolju z uvedbo kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke. Vsak nakup pijače zdaj prinaša dodatnih 25 centov kavcije, ki jih kupec dobi nazaj ob vračilu prazne embalaže. Doplačilo je ob nakupu pijače v pločevinki ali plastenki vidno na računu. Kako ta sistem deluje v praksi, kaj pomeni za povprečnega potrošnika in ali res lahko spremeni naš odnos do odpadkov? Prvi rezultati so že vidni tudi pri nas.
Zakaj kavcija? Ambiciozni cilji za zeleno prihodnost
Avstrija si je zastavila visoke okoljske cilje: do konca leta 2025 želi doseči 80-odstotno stopnjo zbiranja plastenk in pločevink, do leta 2027 pa kar 90-odstotno. Trenutno se v državi reciklira približno 70 % plastičnih steklenic, a to ni dovolj. Nov sistem naj bi zmanjšal količino odpadkov, ki končajo na odlagališčih ali v naravi, in spodbudil krožno gospodarstvo, kjer se plastenka spremeni v novo plastenko, pločevinka pa v novo pločevinko.
Poleg okoljske koristi sistem obljublja tudi manj smetenja v naravi in nižji ogljični odtis, saj se zbrana embalaža reciklira v visokokakovosten material. "S tem ukrepom želimo, da plastika ostane v obtoku, ne pa v gozdovih ali rekah," je poudarila ministrica za okolje Leonore Gewessler.
Avstrijske smeti v slovenskih jarkih
Obcestni jarki na Goričkem so že dolga leta polni odpadkov. Ne samo polnih vreč za smeti, temveč predvsem manjših odpadkov, kot so pločevinke. Pri tem prednjačijo pločevinke piva, ki jih po besedah naših sogovornikov iz avtomobilov mečejo predvsem tist, ki vozijo v Avstrijo na delo. Številni si namreč pri odhodu na ali z delo privoščijo pločevinko piva, ki jo nato izpraznjeno odvržejo iz avtomobila kar med vožnjo. Večinoma bojda zato, da se doma izognejo morebitnim očitkom o prekomernem pitju alkohola. Pred leti je šlo celo tako daleč, da so na občini Kuzma grozili s postavitvijo kamer v naravi, Avstrijci so pa ob glavno prometnico, po kateri se vozijo slovenski delavci, namestili kar tablo z napisom "Ne svinjaj!"
A nov način obračunavanja embalaže očitno dobro vpliva tudi na količino odpadkov v slovenskih obcestnih jarkih. Pločevinke priljubljenega avstrijskega piva v naravi so tako v zadnjih mesecih postale občutno redkeje viden prizor na Goričkem.
Kako deluje? 25 centov, ki se povrnejo
Kavcijski sistem je preprost, a zahteva nekaj prilagoditve. Ko v trgovini kupite pijačo v plastenki ali pločevinki (od 0,1 do 3 litrov), na računu opazite dodatnih 25 centov za vsako embalažo. Ta znesek ni davek, temveč kavcija, ki jo dobite nazaj, ko prazno embalažo vrnete.
Postopek vračanja je uporabniku prijazen. V večjih trgovinah, kot so Spar, Billa ali Hofer, so nameščeni posebni avtomati za vračilo (t. i. Leergut). Vanje vstavite prazno plastenko ali pločevinko, avtomat pa izda kupon z zneskom kavcije, ki ga unovčite pri naslednjem nakupu ali na blagajni. V manjših trgovinah, kjer avtomatov ni, embalažo sprejmejo ročno. Ob tem je potrebno poudariti, da morajo trgovine sprejeti embalažo enake vrste in velikosti, kot jo prodajajo, ne glede na znamko. Torej, če kupite Coca-Colo v 0,5-litrski plastenki, lahko vrnete tudi 0,5-litrsko plastenko druge znamke pijače.
Kam z embalažo? Vračilo je povsod na dosegu roke
Ena od prednosti sistema je široka mreža vračilnih točk. Poleg trgovin so na voljo tudi skupne zbirne točke na frekventnih lokacijah, kot so železniške postaje, nakupovalni centri ali letališča. Na prireditvah in festivalih so pogosto postavljene prostovoljne vračilne točke, kar olajša vračilo embalaže tudi tistim, ki pijačo zaužijejo na poti.
Lahko oddam zmečkano pločevinko?
Mnoge skrbi, ali mora biti plastenka ali pločevinka v brezhibnem stanju. A skrbi so odveč, embalaža mora biti le prazna in prepoznavna. Ni treba, da je očiščena ali nepoškodovana, mora pa imeti čitljiv znak kavcijskega sistema (simbol € z reciklažnimi puščicami).
Zmečkane pločevinke ali plastenke z manjšimi poškodbami so še vedno sprejemljive, saj avtomati in osebje preverjajo le osnovne lastnosti. Vendar pozor, embalaža, ki ni del sistema (npr. tetrapaki ali plastenke za mleko), ne prinaša povračila.
Bo Slovenija sledila zgledu?
Avstrijski kavcijski sistem je že vzbudil zanimanje v Sloveniji, kjer se o podobnem ukrepu razpravlja že nekaj let. Okoljevarstveniki in potrošniki si želijo enakega sistema, ki bi zmanjšal količino plastike v naravi. Predsednik društva Eko Krog Jure Vetršek je tako že pred slabim mesecem dni na predsednika vlade Roberta Goloba naslovil javno pismo, v katerem je izpostavil:
»te dni beremo, kako uspešno napreduje kavcijski sistem v Avstriji. Po samo treh mesecih delovanja so zbrali 12 milijonov plastenk in pločevink, vsak teden se vrnjene količine podvojijo, sistem podpira 80 % ljudi. V Romuniji po dobrem letu dni že zberejo 84 % embalaže pijač, na Slovaškem po dveh letih 92%.«
Bi morala vlada prisluhniti predlogu okoljevarstvenih organizacij in sprejeti uvedbo kavcijskega sistema za odpadno embalažo po vzoru Avstrije in drugih držav? Zapišite svoje mnenje v komentar.
