Milan Hercog je v grad do sedaj vložil za 5 milijonov evrov lastnih sredstev.
"Najeto poslopje Herzoga je bilo v popolnem razsulu", nam pove radgonski igralec in graščakov prijatelj Samo Tuš, ki aktivno sodeluje pri obnovi in vložku kulturne dediščine v prebujajoči se grad. Ta pravi, da je počasnim korakom obnove botroval tudi kup birokratskih papirjev, ki se je, kljub vsemu, skozi leta uspešno razrešil. "Če ne bi bilo takšnega mecena, kot je Milan Herzog, bi grad od leta 1992 vztrajno propadal in postal ruševina", pove Tuš, ki na takšen osebni vložek posameznika k skupni kulturni dediščini gleda z odkritim odobravanjem. Kot pravi, Hercog poslopje renovira izključno z lastnimi sredstvi, brez finančne podpore države ali vložkov EU, davkoplačevalce nas tako ta obnova ne stane nič.
Birokracija naredila več škode kot vse toče in pozebe skupaj
"Ko sem pred dvajsetimi leti govoril, da bom jaz ta grad uredil in v njem tudi živel, mi ni nihče verjel. Vsi so govorili, da gre za mafijo, da v resnici nimam denarja. Priznam, da sem se zaletel, kajti tu je veliko dela,« veleva graščak, ki je leta 1992 s tamkajšnjo občino, ki je hkrati lastnik poslopja, podpisal pogodbo o 99-letnem najemu gradu z zahtevami, da le ta ostane odprt za javnost in da ima gostinsko ponudbo. Kot pravi Herzog, je pri delu moral upoštevati zahteve spomeniškega varstva, katerih predpisi so, po njegovih označbah, nemalokrat neživljenjski, kar je neposled tudi vzrok počasnim korakom obnove. Tuš slednje podpre z mislijo, da so le ti s svojim pristopom naredili več škode kot pa vse toče in pozebe skupaj, saj je po njegovem mnenju odnos te institucije do vlagateljev popolnoma neprimeren.
Grad izropan vrednosti, danes ponovno v polnem sijaju
"Ko je Herzog grad prevzel je bil ta ves polomljen, v popolnem razsulu. Uničila ga je bolna miselnost prejšnjega sistema. Komunisti so vztrajali, da so gradovi simbol izkoriščanja in da taki objekti niso vredni spoštovanja .V poslopju so pred tem delovali razni tečaji, delavnice, poklicna šola, predvojaška vzgoja, osnovna šola, skratka vse mogoče in nemogoče," opisuje Tuš, ki pravi, da je na gradu vladal tudi vandalizem, saj je, kot navaja, v njem izginilo vse, kar je bilo uporabnega, bil je izropan. "Danes grad ni le šminka Herzoga, kot je slišati, stvari so vendarle urejene, a tega pobliže nihče ne pogleda, mi pa se tudi ne jočemo, če nas ne hvalijo po časopisih," brez dlake na jeziku pove Tuš, ki dodaja, da je sedanja oprema v gradu starinskega izgleda in da kot taka soupada tudi s celotno zamislijo gradu in njegovim ambientom.
Prva kulturna zbirka je delo lokalnega človeka
"Trenutno je na ogled herbarij pokojnega zeliščarja Andreja Coklina, njegova razstava obsega preko 800 večinoma zdravilnih rastlin in je s tem zagotovo ena največjih poljudnih zbirk v Evropi," pove Tuš, ki je stalno razstavo tudi postavil. Natanko mesec dni kasneje od Coklinove smrti so izpolnili pokojnikovo zadnjo željo in postavili razstavo, ki obsega natančno 832 rastlinskih vrst, s točnimi opisi imen v latinskem, slovenskem in nemškem jeziku, zraven je zapisana tudi namembnost posamezne rastline ter njeni zdravilni učinki. Zadnje liste je pokojni zeliščar popisal na roko še nekaj dni pred smrtjo. Kot pravi Tuš, bo razstavo, zaradi omejene trajnosti eksponatov, potrebno menjavati, slednje bodo počeli v sodelovanju s šolami, krožki biologije.
Dogajanje na gradu pridobiva na veljavi
Grad ponuja možnost poročnih obredov, kar že več kot desetletje privablja ne le domače, ampak tudi pare iz tujine. Eno izmed opremljenih sob krasi tudi kronološki pregled lastnikov gradu, ki nakazuje na žalostno zgodovino poslopja, saj je ta v preteklosti prešel veliko lastnikov, bil je zapuščen, celo na dražbi prodan in tik pred propadom. Vendar pa danes, zraven urejene notranjosti, okolico krasi urejen park, v obori trije oslički in nekaj kozic, na novo zasajeno sadno drevje starih sort, urejeno je tudi parkirišče. Od lani pa so bogatejši še za gostinski lokal Grajska krčma, ki omogoča, že uveljavljeno, družabno dogajanje. Zraven graščakovih poslovnih gostov grad privablja tudi sosede čez mejo in domačine, nedavno so slednji na dvorišču gradu gostili premiero radgonskega filma Vasje Rovšnika.
