že danes nadaljevanje festivala Delu čast in oblast s Hladnim pivom
Na praznik dela 1. maj so se v murskosoboškem MIKK-u predstavili bosanski Sopot. Kolektiv iz BiH igra naspidiran, z odtenki lokalnega kolorita obarvan, a v bistvu izvozno globaliziran dub.
Pri Sopot to sicer res pomeni značilni steady boben in globoki bas, podkrepljena z vijačenjem, saksofonom, sempli in vokalom, besedica dub pa v sebi skriva tudi to, da lahko pozabite na lenobno hašišarsko muziko, saj je njihov zastavek drugje, nekje med pridiganjem in aktivizmom. Njihova energija velja imanenci stvarnosti in kritični obravnavi le-te, edino, kar v početju Sopota meri na kak onkraj, pa je preseganje otrple otopelosti, kolektivne in individualne paralize. Stabilni ritem se mestoma iz četrtink zgosti v šestnajstinke, dubovska muzika na trenutke poflirta s skajem in dancehallom, čvrste pripovedne vokalne linije pa z balkansko melodiko.
Homogeni in dodelani v zvoku Sopot ne silijo v srca in ušesa na prvo žogo za vsako ceno, komunikativnemu in ekstrovertiranemu pevcu navkljub, na ravni celokupnega koncertnega vtisa pa se zaradi precejšnje neprepoznavnosti (beri: nepožvižgljivosti) posameznih pesmi njihovo sicer specifično in zavzeto početje približuje monotoniji. A konec koncev je od večine bendov ali izvajalcev odveč pričakovati, da se bodo znotraj neke deklarirane usmeritve v vsaki pesmi izumili na novo, tako da velja vtis stabilnosti celote, Sopot imenovane, brati kot signaturo manka shizofrenosti, tako kot bi ono vsakič na novo izumljanje verjetno razumeli kot krizo identitete ali manko le-te.
Video: Matej Ficko
Tekst: Tomaž Verdev
