Adriana Magdovski, profesionalna slovenska pianistka, učenka svetovno znane pianistke Norme Fischer, je včeraj nastopila v Gornji Radgoni. Drugo kot pianistka ji ni preostalo, pravi.
Glasbenica, rojena v poljsko-makedonski glasbeni družini v Mariboru, kjer danes na oddelku za glasbo Pedagoške fakultete deluje kot docentka za klavir, šteje nemalo koncertov po Evropi, igrala je tudi v ZDA in v vseh najpomembnejših dvoranah v Sloveniji, z vsemi slovenskimi orkestri. »Da bom pianistka, vem že od svojega četrtega leta,« pove Magdovska, katere delo so že v zgodnjih najstniških letih opazili številni kritiki, člani komisij in profesorji. Sledile so prestižne štipendije, koncerti doma in v tujini, tudi snemanja.
S prestižno štipendijo na London Masterclasses
Glasbeno izobraževanje je sogovornica opravljala na Konservatoriju v Mariboru, vzporedno od petnajstega leta tudi na Universität für Musik und darstellende Kunst v Gradcu. Zatem ji je Norma Fisher, svetovno znana pianistka, ki je Magdovsko slišala na mednarodnem klavirskem tekmovanju v Salt lake City-ju, ponudila polno štipendijo ter jo povabila na slovite London Masterclasses. »Najino sodelovanje traja še danes, je moja velika inspiracija in zgled. Sedaj, ko se ozrem nazaj, vidim, da sem imela v življenju veliko srečo, če hočete, prav blagoslov,« še pove sogovornica, ki pa je podiplomski študij končala v Stuttgartu.
S strastjo in odličnostjo proti zaprtim vratom
Pianistka ne daje veliko na analize in podatke glede deficitarnosti poklicev, zato svojim študentom svetuje, naj študirajo to, kar jih veseli in naj brezkompromisno verjamejo, da imajo temu svetu nekaj ponuditi. »Moja osebna izkušnja je ta, da odličnost privlači in odpira vrata, ki so drugače zaklenjena,« še pristavi. Zraven službe na fakulteti ima odprt še popoldanski s.p., na ta način organizatorjem koncertov in predavanj omogoči čim lažje nakazilo. Dobrega poslovanja se je naučila tudi od nekaj odličnih slovenskih podjetnikov, v časih krize pa, kot pravi, nedvomno obvelja korajža, tudi poštenost.
»Glasba in jaz sva si enostavno usojeni. To so neke stare, skrivnostne zgodbe, ki so se začele še pred mojim rojstvom. Mislim, da bi igrala klavir, tudi če ne bi bila za to plačana in če me nihče ne bi želel poslušati, enostavno zato, ker je to del mene. Na srečo temu ni tako, « humorno dodaja.
