»Ljubim svoje Prekmurce … strašno jih imam rad, a včasih s(m)o sami zase največja prepreka«.

V okviru Vanekovih večerov, ki jih organizira Fundacija dr. Šiftarja, smo lahko včeraj v Pokrajinski in študijski knjižnici Murska Sobota prisluhnili predavanju Jožeta Magdiča o specifiki pokrajine in ljudi.

Prekmurska duša - Kako postaviti Prekmurje v kontekst slovenske nacionalne identitete oziroma kako se vidijo Prekmurci?

Prekmurci delijo osnovne sestavine duševnosti Slovencev, imajo pa v svojem značaju nekaj svojega. Po mnenju Vilka Novaka so osnovne komponente prekmurskega značaja zgodovina, vera in zemlja. S prekmursko dušo oziroma prekmurskim karakterjem se ukvarja tudi nevropsihiater in jungovski psihoanalitik dr. Jože Magdič, ki znotraj svoje discipline nadgrajuje Novakovo razmišljanje, saj poudarja: »Prekmurje tepe njihova melanholično horizontalna mentaliteta«.

Psihološki profil posledica specifičnih fevdalnih vzorcev delovanja

Stoletja življenja pod Madžari so pustili posledice v smislu horizontalnega matriarhata in tako imamo danes premalo samozavestnega človeka, ki se »drži matere za krilo«, polnega večnega strahu in brez iskre revolucionarnosti. Kulturni vzorci delovanja v družbi se očitno ohranjajo in reproducirajo dlje kot spremljajoči politični sistemi in ideologije. Prekmurce zaznamujejo predvsem občutki podrejenosti, nezaupanja in manjvrednosti do vsakokratnih centrov družbene moči in oblasti.

Magdič: »Prekmurci imamo radi oblast, če je daleč od nas. Ni važno kdo vlada, samo da preživimo, vse za ljubi mir.«

Ni enostavno govoriti o sebi, trikrat premislimo, kaj bomo govorili o drugih. Mešanica arhetipov ustvarja posebno osebnost, ki v individualni podzavesti kopiči komplekse, sindrom oslabljenega ega in agresivne zavrtosti, na katere se posledično vežejo psihosomatski sindromi. Primanjkuje »zrele« agresije, ob agresiji se pojavlja občutek krivde, na agresijo se gleda kot na osebnostno slabost.

Prekmurje – kraj sprostitve, miru in počitka

»Kranjc', ki pride v Prekmurje, tü ostane.« Prekmurski pregovor

Prekmurje je tudi pokrajina dobrih, delovnih, prijaznih in razumevajočih ljudi, skozi zgodovino so Prekmurci tako sprejeli Primorce, Španske borce, Koroške Slovence – Prekmurje ima pestro zgodovino priseljevanja. Obiskovalci in prišleki prihajajo ter ostajajo v Prekmurju prav zaradi miline in miru, katere se s časom nalezejo. Tako imamo lahko nebesa, zaradi medsebojnih odnosov in ko sprevidimo, kaj se da s tem narediti. Vse je povezano z našimi vrednotami in arhetipsko zasnovo. Imamo različne pristope in poglede na realnost.

Prekmurje kot celota

Smo v osrčju Evrope in ne več na periferiji držav, kar predstavlja izziv, ki ga moramo izkoristiti. O Prekmurju še vedno razmišljamo v konceptu znotraj države Slovenije, ampak zaradi atraktivne geopolitične lege bomo morali začeti razmišljati drugače in to razmišljanje dodati dosedanjemu »živi in pusti živeti.« »Pomembno je, da se bomo dvignili in postavili zase«.

»Nejsan mislo ka je Müjra tak širka« - Naj nas Mura ne ločuje, ampak združuje, iščimo pozitivnost.

Globalizacija predstavlja šok za Prekmursko dušo in njeno horizontalno usmerjenost, deluje bolezensko. S spremembami se učimo poti do uspeha, kako postati prodorni in ne nevoščljivi. Prekmurski delavci in intelektualci hitro postanejo cenjeni drugod po svetu in si uspešno pridobijo zaupanje ter spoštovanje svojih delodajalcev, na koncu pa se vseeno vračamo domov.

Magdič: »Ko se peljem v prestolnico, že gledam, kako zgleda avtocesta za nazaj.«

Globalizacija ne prinaša le slabe, temveč tudi dobre stvari, mitičnost, odprtost in toleranco, ki se vklaplja z religijsko demokracijo Prekmurja. Pojavljajo pa se tudi spremembe v odnosih posameznik – rodbina, nekoč je rodbina bila na prvem mestu, danes jo izpodrivamo jaz in prijatelji – rodbina prehaja na drugo mesto. »Družina nam je vsiljena, prijatelje izbiramo sami.«

Še o preklinjanju v Prekmurju

Jelka Pšajd je napisala slikovito knjigo o preklinjanju v Prekmurju. V preklinjanju najdemo vpliv vere in tudi geografske lege, tako na Goričkem zasledimo več preklinjanja kot na »markastem«. V preklinjanju najdemo staroslovanske korenine in prvine, preklinjanje predstavlja nekak kratek stik ega ter slovenskih arhetipičnih prvin, neko afektno dejanje, s katerim sprostimo ogromne količine energije, ki se skriva v nas. Tako si včasih lahko pomagamo premakniti težji tovor ali oviro.

Starejše novice