Ulična umetnost ni vandalizem, je plod dela umetnikove domišljije. Bitja nepravilnih oblik, zlitih v mešanico barv in ujetih na platnu, ki je »zid« preko katerega Gregor Purgaj izraža svoje mnenje in pove svojo plat zgodbe.
Street art oziroma ulična umetnost lahko zajema karkoli in se dogaja kjerkoli, dokler le ta da pridih ulice - bodisi resen, zabaven ali kritičen. Tako lahko ob sprehodu med soboškimi zidovi naletimo tudi na bitja nepravilnih oblik, ki so plod domišljije in sad dela mladega umetnika Gregorja Purgaja.
Splinter mu je razkril vso magijo pri delu s spreji
Vsi smo risali kot otroci, pri meni se risanje pač ni končalo, saj imam močno potrebo po ustvarjanju, pove Purgaj, ki se je s spreji prvič srečal na začetku srednje poklicne tehniške šole, ki jo je obiskoval v Murski Soboti. Zaradi nedostopnosti, vsaj v tistem času v Sloveniji, se je s tistimi »tapravimi« srečal, ko je v Mariboru spoznal Splinterja, takrat znanega kot »ratONE«. Ta mu je pokazal vso magijo pri delu s spreji in njegova pot eksperimentiranja se je začela. Nastale so slike, grafike ter zidne poslikave.
Bilo je v Gornji Radgoni daljnega leta 1995
Med njegovimi prvimi »uličnimi stvaritvami« so bila ozadja za koncerte Pomurje poje v Gornji Radgoni, od kod Purgaj tudi prihaja. Leta 1995 se je namreč pričelo dogajanje v Radgonskem mladinskem klubu Grom, kjer je dobil priložnost porisati stene: »Sporočil ni bilo. Druženja in sama scena, stvari so se dogajala čisto same po sebi. Tako kot kasneje v MIKK-u, ko sem prišel živet v Mursko Soboto«. Njegova umetniška rast se je nadaljevala, sodeloval je s številnimi pomurskimi glasbeniki, svoje znanje pa na raznih delavnicah rad deli tudi z mladimi. V soboški galeriji, ki je po Purgajevih besedah tudi prvi prostor, kjer se stvarem da bolj resna pozornost, te dni poteka razstava njegovih del z naslovom Slike, ki si jo lahko ogledate še do konca oktobra.
Mej za ustvarjanje in izražanje ni
Ni nujno, da čisto vsaka stvaritev med ulicami kaj sporoča, pojasni umetnik in doda, da so nekatere stvaritve street arta kar tako, kot dekoracija za poživitev ulice, spet druge opozarjajo ali se opredeljujejo na določeno tematiko, problem, politično nezadovoljstvo. Mej ni. Njegov »zid« je v večji meri platno, preko katerega izraža svoje mnenje, ali pove svojo plat zgodbe. Zmeraj pa so ge zanimali tudi drugi mediji, kot so papir, les, stena, karkoli, le da se je možno na površini ustvarjati. »Inspiracija pride. Recepta ni. Samo dolgočasiti se ne smeš. Namesto TV-ja, daj mi mir pa papir, pa še poulek eno kulico, ali kako so rekli Stekli Psi?«, pove v smehu.
Za nekatere umetnost za druge le vandalizem
Ko je govora o grafitih, večina ljudi ne glede na starost, pomisli na napise različnih oblik in barv. Eni so razumljivi, drugi bolj težje za razbrati, ko pa govorimo o street artu, pa se tu prične pojavljati veliko več zanimivosti, kjer je v 90-ih bilo opaziti nalepkice, plakate, mozaike skulpture in različne šablone ter raznorazne inštalacije. Ob ulično umetnost pa se ljudje velikokrat obregnejo, saj je za nekatere prej vandalizem kot umetnost. Tako je Purgaj mnenja, da tudi v Pomurju ni nič drugače, saj se vsepovsod najdejo ljudje, ki jih ne moti, ljudje, ki se jim zdi zanimivo in tisti, ki bi najraje vse belo, ker so oni preveč črni.
Ulična umetnost v Pomurju zelo skromna
Street art scena v Murski Soboti je zelo majha, je pa zato velika alter scena. Ustvarja se glasba, filmi, fotografija, ples, predstave in še veliko več in doda: »Ne vem, če se s tem lahko pohvalijo v vsakem mestu v Pomurju?«. Za ogled stvaritev soboških street artistov priporoča sprehod po mestu, predvsem pa skozi podhod na železniški postaji. Na vprašanje ali je v Pomurju na kulturni ravni dovolj pozornosti posvečene street artu in razstavam teh del odgovori, da nikoli ni bilo pomembno, da bi kulturne ustanove sprejele ulično umetnost. Po njegovem mnenju pa bi lahko bilo več razstav, saj imamo v Murski Soboti ogromno prostora, kjer bi se dalo kaj narediti.
