Reformacija Slovencem prinsla prvo knjigo v slovenščini in knjižni jezik, ter prvo omembo pojma Slovenec. Dan reformacije v Sloveniji od leta 1992 državni praznik.
Ob dnevu reformacije, kateri je v Sloveniji od leta 1992 državni praznik, se spomnimo na 31. oktober 1517, ko je Martin Luther, nemški duhovnik na vrata cerkve v Wittenbergu obesil 95 tez s katerimi je zahteval prenovo Cerkve. S tem se je začela reformacija, ki je močno prispevala h kulturnemu razvoju Slovencev. Poleg prve knjige v slovenščini in s tem knjižnega jezika, je reformacija prinesla tudi prvo omembo pojma Slovenec, že leta 1562 pa dobimo slovensko Cerkev. Najpomembnejše literarno delo slovenskega protestantizma je prevod Biblije, Jurija Dalmatina iz leta 1584. V času reformacije je nastal tudi prvi slovenski pravopis, Zimske urice Adama Bohoriča, ki je začrtal slovensko pisanje v naslednjih dveh stoletjih.
Toleranca ena pomembnejših prvin praznovanja dneva reformacije
Geza Filo, duhovnik ljubljanske evangeličanske občine, ki bo decembra kot škof prevzel vodenje 18.000-glave množice vernikov, ki so razdeljeni v 14 cerkvenih občin, pravi, da je toleranca je ena pomembnejših prvin praznovanja Dneva reformacije. »Pomeni, da se poleg slovenskega jezika in knjig kot vezna člena med reformacijo, natančneje protestantizmom in slovensko nacijo najpogosteje pojavlja prav pluralizem oziroma z njim povezana toleranca kot vrednota.« To izhaja iz reformacijskega prepričanja in verovanja, da je edina pot med človekom in Bogom njegova osebna in notranja vera, brez kakršnih koli posrednikov. »To je močno povzdignilo pomen človeka in njegove osebnosti in s tem tudi njegovih pravic in odgovornosti na vsem področju, do vseh ljudi različnih prepričanj, do vseh institucij, od Cerkve do države.« Protestantsko pojmovanje posameznikove svobode in enakosti ljudi, je pognalo korenine za toleranco kot vrednoto v medčloveških odnosih.
Reformacija sprožila gibanje, ki bi moralo trajati
Primož Trubar, osrednja osebnost slovenskega protestantizma in ostali slovenski protestantski duhovniki so za slovenski narod s tem, da so mu dali prve tiskane knjige in prevode Biblije ter knjižni jezik, opravili neprecenljivo delo, ki ima pomembno vlogo pri obstoju in zavedanju slovenske narodnostne identitete. Filo meni, da se Slovenci tega dovolj intenzivno zavedamo in spominjamo, vendar je reformacija sprožila gibanje, ki pravzaprav traja oziroma bi moralo trajati. »Prepričan sem, da bi se Slovenci morali bolj truditi, da bi vnesli v sporočilo reformacije in reformatorjev vrednote, ki bi to gibanje iz preteklosti delalo bolj vidno tudi v sedanjosti.«
Vsi se moramo reformirati
»Pomembno je, da ne ostanemo samo pri zgodovinskih dejstvih, pri svoji protestantski identiteti, ampak da to vpeljemo v način življenja, da božji besedi prisluhnemo, odkrivamo v njej tista opozorila in napotila, ki nas bodo usmerjala na človeka vredno in pošteno življenje,« zaključuje Filo in dodaja, da je danes seveda marsikaj drugače kot v času reformacije in nekaj stoletij po njej. Smo bolj tolerantna družba z zaščitenimi človekovimi pravicami, vendar se moramo zavedati tudi svojih dolžnosti, ki jih kot ljudje v družbi imamo in biti odgovorni za naša dejanja. »Vsi se moramo "reformirati" na mnogih področjih, da krizo, v kateri se nahajamo, čim prej saniramo.«
