Oba akademska slikarja sta sicer že pokojna, a na ogled sta pustila odlične umetnine. Akademski slikar Herman Pečarič se je leta 1908 rodil na Spodnjih škofijah. Po končani vojni odide v Beograd, kjer leta 1950 konča slikarsko akademijo. Od tu se preseli v Piran in postane član Društva slovenskih upodabljajočih umetnikov. Naslednje leto ima prvo razstavo v Moderni galeriji v Ljubljani. Leta 1957 se začne ukvarjati tudi z grafiko. Kasneje veliko potuje in se sreča z različnimi evropskimi umetnostnimi smermi. Leta 1979 mu Obalne galerije pripravijo v Mestni galeriji Piran veliko retrospektivno razstavo z zajetnim spremnim katalogom. V Piranu ustvarja in ostane do konca svojih dni, leta 1981. Pečarič je predstavnik krajinskih pokrajin iz mediteranskega sveta, ki pa ga zaznamuje izrazita čustvena komponenta, kar se močno čuti iz njegovih slik. Zanimiv je t. i. genius loci, in sicer njega zaznamuje mediteranski duh prostora. še posebej je to razvidno skozi zračno atmosfero. Pečarič se drži tega realističnega korpusa, torej sledi tradiciji likovnega realizma.
Akademski slikar Silvester Komel (Rožna Dolina, 1931–1983). Diplomiral je leta 1968 na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Od zgodnjih šestdesetih let se je eksperimentalno ukvarjal z abstraktnim slikarstvom, ki ga je asociativno vezal na Primorsko, še posebej na kraško krajino. V začetku sedemdesetih let je ustvaril impulzivno izpovedno in v barvno znakovnost strnjeno podobo krajine. V slovenskem slikarstvu je s tem uveljavil abstraktni iluzionizem, pri katerem je intenzivno osvetljena barva temeljno vsebinsko izrazilo. Govorice barve, ki je bila v središču njegovega zanimanja, je analitično in identifikacijsko pojmoval kot bistveno sestavino slikarskega sporočila znotraj dinamično vzburjenega doživetja prostora. Komel izvira iz druge prakse kot Pečarič, in sicer je predstavnik t. i. abstraktnega iluzionizma, kjer se njegov duh prostora spoznava v iskanju specifične svetlobe koroškega sveta in njegovih podob.
