Darko Rudaš: Večkrat se bo slišala romska beseda, bolj bo sprejeta v družbi

Romski jezik je temeljna osnova, ki so jo Romi prinesli iz svoje domovine Indije. Je popis materialne in duhovne kulture, kateri so nekoč pripadali, čeprav so nanj vplivale tudi druge kulture, s katerimi so prišli v stik na svoji dolgi poti iz Indije. Pred kratkim smo dobili tudi slovnico prekmurske romščine Amari Čhib – Naš jezik, ki je nastala pod peresom Rominje Samante Baranja, profesorice nemščine in raziskovalke na Pedagoškem inštitutu. Ob svetovnem dnevu romskega jezika smo se o aktualni tematiki pogovarjali s predsednikom Zveze Romov Slovenije Jožekom Horvatom-Mucem in z romskim svetnikom Darkom Rudašem.

Kako je Svetovni dan romskega jezika pripomogel k uveljavitvi le tega?

Jožek Horvat-Muc: »Protokolarno ter medijsko je pomembno vplival k uveljavitvi romskega jezika. Bolj pomembno je, da je od leta 1997 romski jezik po direktivi EU in Sveta Evrope postal eden izmed evropskih in regionalnih jezikov. Velik preboj k prepoznavnosti romskega jezika so vsekakor različne raziskave ter strokovne obravnave, ki so plod mnogih nastalih strokovnih literatur avtorjev romske skupnosti.«

Kako ocenjujete trenutno situacijo na področju romskega jezika?

Jožek Horvat-Muc: »Romski jezik se je v procesu razvoja z vidika lingvistike močno razvil in dobil razsežnosti, ki jih imajo drugi jeziki narodov. Z vidika uporabe in ohranjanja pa je romski jezik tudi pod vplivom prevzema tujk močno stagniral pri sami romski skupnosti. Na področju edukacije in sistemske ureditve uporabe in poznavanja romskega jezika preko izobraževalnih institucij pa je ta še vedno na pragu prepričevanj in dokazovanj ne samo pomembnosti uvedbe v izobraževalnem sistemu ampak tudi o samem obstoju romskega jezika.«

Darko Rudaš: »Romi večinoma nimajo zapisane zgodovine, prav tako nimajo svojega enotnega jezika, vendar pa vseeno nosijo sabo svoj spomin skupnosti, ki se je  toku zgodovine obstoja vseskozi prizadevala za ohranitev kulturne in narodne identitete ter samobitnosti. Stopnja budnosti narodne in kulturne zavesti Romov je v toku časa različna. Vedno je bila pogojena z zgodovinskimi okoliščinami. Romi se soočamo z raznovrstnimi problemi, vendar smo v naši državi svoboden narod. V tej svobodi nam je dana možnost, da poiščemo svojo kulturno identiteto, katere najvidnejši izraz je jezik. Ni ga večjega dostojanstva od lepe pokončne uporabe maternega jezika doma, v šoli in v vsakdanjem življenju. Omenil bom lastno izkušnjo, ki je hkrati moj dolg do lastnega naroda. V sicer uspešnih zgodbah legalizacij in urejanj izredno slabih stanj romskih naselij smo priča zanemarjanju romskega jezika, saj s težnjo po nenehnem dokazovanju slovenski družbi želimo prikazati rezultat integracije, ki pa se žal nagiba k asimilaciji. Včasih se mi zdi, da skušamo Romi preveč ugajati večini, preveč pohlevno pokazati, poglejte, kako smo se dvigni na vašo raven, poglejte, kako lepo doni slovenska glasba v romskih naselij. Vprašanje pa je , ali smo ob tem izgubili del sebe. Več kot se bo slišala romska beseda, bolj bo sprejeta v družbi in pridobivala na enakovrednem statusu jezika.«

Kako sodelujete z Vlado? Kako komentirate prihajajoče spremembe Zakona o romski skupnosti? Kakšne spremembe se obetajo?

Darko Rudaš: »Sodelovanje z Vlado RS je korektno! Večkratne javne zaveze, da bodo slovenske oblasti pričele postopke spreminjanja Zakona o romski skupnosti, so se končno spustile v spremembo zakonodaje glede položaja Romov v RS. Četudi se z s spremembo Zakona o romski skupnosti v RS ne da poseči v nekatere ključne vidike (ustavna zaščita, samouprava, samoopredelitev, podpora romskim svetnikom, …) pa vseeno menimo, da gre za ključen sistemski okvir zaščite naše manjšine in nujen korak naprej – za voljo tega od Vlade RS pričakujem,  več demokracije ter pripoznanje, da so Romi sposobni voditi globljo notranjo demokracijo – samo na ta način bo Romska manjšina rodila junake nosilcev eksplozij, ki bo Rome ponesla bližje vzvodom upravljanja z javnim dobrim. Romska skupnost v Zakonu nima niti odgovorne niti pogumne posameznike, ki bi z svojim vztrajnim in nepopustljivim opozarjanjem na krivice spreminjali Svet romske skupnosti na bolje. Samo z drugačno sestavo Sveta romske skupnosti RS, bi romska manjšina lahko rodila junake takšnega tipa. Status uradne manjšine Romskega naroda je še zmeraj odprto vprašanje in obveza države.

V zakonodaji ni določbe, ki bi zahtevala participacijo romske skupnosti v Državnem zboru. FRS poziva državo, naj stori vse potrebno za čimprejšnjo spremembo ustave RS s ciljem priznanja uradnega statusa manjšine in zagotovitev predstavnika v zakonodajnem telesu naše države isto kot to velja za italijansko in madžarsko manjšino naše države in nemudoma pred tem že vključitev v delo DZ kot stalno vabljene goste pri delu odborov, ki obravnavajo manjšinske teme. Izvorna metodološka postavka pri nastajanju nove različice Zakona o romski skupnosti je, da so Romi  tretja tradicionalna narodna manjšina (skupnost) v Sloveniji, zato ni potrebe, da bi bil model varstva romske narodne skupnosti radikalno drugačen od varstva pripadnikov italijanske in madžarske narodne skupnosti – od določitve t. im. narodno mešanega območja, pa do sklopa tako imenovanih posebnih pravic romske narodne skupnosti. Morda bi bilo primerno, če bi namesto pojma posebne pravice, ki spominjajo na privilegiran položaj romske narodne skupnosti, rabili pojem pozitivne diskriminacije.

Pričakujem pričetek postopkov sprememb zakona. Pričakujem tudi polno vključitev Romske skupnosti v postopke že v fazi snovanja osnutka za zagotovitev čim bolj učinkovitega sistema voljenja predstavnikov v Svet, sestave Sveta in postopka volitev najvišjih romskih predstavnikov v naši državi. V sladu z navedenim pričakujemo takojšnje oblikovanje delovne skupine za spremembo zakonodaje.«

Jožek Horvat-Muc: »Z vlado sodelujemo tako kot sodelujejo tudi druge manjšine v Sloveniji. Prihajajočih sprememb Zakona o romski skupnosti ne morem komentirati, saj jih trenutno ni. Procesi spremembe zakonov terjajo določen sistem postopka, ki ni tako enostaven. Spremembe se predvsem obetajo (po moji lastni presoji) pri 5., 10. in 13., morda tudi pri 7. členu. Ti členi zajamejo pristojnosti in odgovornost lokalne skupnosti in države, organiziranost romske skupnosti oziroma sestava Sveta romske skupnosti in način (so)financiranja romske skupnosti. Morda tudi sprememba pri zastopstvu romske skupnosti na lokalni ravni (povečanje števila občin, kjer imajo Romi pravico do romskega svetnika).«

Ali boste obeležili Svetovni dan romskega jezika na kak poseben način?

Jožek Horvat-Muc: »Vsekakor bomo obeležili Svetovni dan romskega jezika: in sicer v ponedeljek, 11. novembra ob 10.00 uri v Murski republiki (hotel Zvezda) s simpozijem o literaturi oziroma predstavitvijo romskih literarnih ustvarjalcev.«