Perspektiva za pomursko gospodarstvo: turizem, Nafta Lendava in agroživilstvo
Stanko Polanič je svojo kariero pričel kot univerzitetni diplomirani inženir gradbeništva v mariborskem gradbeniku Konstruktor, kjer je danes preko SGP Pomgrada tudi 24 odstotni solastnik. Deloval je še v murskosoboški podjetjih Komunala in Gradbeništvo, svojo mednarodno kariero pa pričel kot direktor Jeklotehne Budimpešta, od koder je vodil posle tudi na češkem in slovaškem trgu. Prvo svoje podjetje je ustanovil na Madžarskem leta 1987, leta 1991 pa Intering Holding, del katerega je okoli 30 podjetij v Sloveniji, Srbiji, črni gori, Ukrajini in na Madžarskem, ki zaposlujejo slabih 1700 ljudi. Na lanskoletni lestvici najbogatejših Slovencev revije Manager je Polanič kot najvišje uvrščeni Pomurec z 21,7 milijoni evrov premoženja zasedel 23. mesto.
V kolikšni meri bo splošna gospodarska kriza prizadela Pomurje in vaša podjetja?
Mislim, da bo gospodarska kriza zajela vse, ene malo bolj, ene malo manj. Pomurje bo gospodarska kriza zadela predvsem v tistih sektorjih, ki imajo programe, ki so že zdaj imeli težave. To sta recimo Mura in Pomurka. Mislim, da bo zajet tudi en del turizma, ker se pomurski turizem napaja z gosti srednjega standarda in te ljudi bo gospodarska kriza tudi v enem delu prizadela in bo to imelo določeni vpliv na zasedenost naših turističnih kapacitet. Druge dele gospodarstva pa bo kriza zadela toliko, kolikor se bo gospodarska kriza spreobrnila tudi v finančno krizi v smislu, da bodo banke dajale gospodarstvu manj denarja na razpolago za tekočo likvidnost. Ker pa zaradi tega podjetja tekoče likvidnosti ne bodo mogle pokrivati, bomo dobili vsi več ali manj probleme. Upam, da bo ta zadnja akcija uspešna, ki jo sprožila država s prodajo državnih obveznic, čemur bo sledilo zadolževanje bank na podlagi državnega poroštva. Banke bodo tako prišle do likvidnostnega denarja in upam, da bodo v znatnem delu tako rešile ta likvidnostni problem.
Koliko sami sodelujete v poslovnih odločitvah v podjetjih, ki so v vaši lasti?
Sorazmerno malo. Tam, kjer sem član nadzornega sveta sodelujem bolj, tam, kjer pa to nisem, pa ne sodelujem toliko. To pa ne pomeni, da vem kaj se dogaja. V bistvu so vsi naši gospodarski subjekti bolj ali manj samostojni, vodijo jih naši direktorji. S pomembnejšimi odločitvami morajo seznanjati nadzorni svet in dobiti njegovo soglasje. Letno se delajo plani za eno leto naprej in potem se spremlja realizacija plana. Na podlagi tega se nato ugotavlja uspešnost ali neuspešnost človeka, ki vodi podjetje.
Kako to, da je več kot polovica Intering holdinga v lastništvu podjetja, ki ima sedež v Gibraltarju?
Mi smo to naredili že dolgo nazaj. To je bilo že pred letom 2000. Takrat je bilo v Sloveniji sorazmerno težko dobivati bančne garancije in bančne izjave predvsem za projekte, ki smo jih delali v tujini. Takrat smo bili močno aktivni na madžarskem, češkem in slovaškem trgu. To, da smo takrat na Gibraltarju ustanovili lastno podjetje je bila dobra odločitev, kar se je pokazalo kot dobro tudi zdaj.
Vaš holding sestavljajo podjetja iz več različnih panog. Ali v prihodnje načrtujete vstop v še katero drugo gospodarsko panogo?
Mi imamo sorazmerno močno disperzirano dejavnost. Prisotni smo v gradbeništvu, nepremičninah, trgovini, kmetijstvu in v enem delu tudi agroživilstvu. Z izgradnjo destinacije Marof Mačkovci se bomo v enem delu dotaknili tudi turizma. Tako torej bi na tej destinaciji in verjetno tudi na Gradu na Goričkem začeli z turizmom. Videli pa bomo kaj bo prinesla bodočnost v zvezi z lendavsko Nafto. Nas ta projekt zanima in s pozornostjo bomo spremljali, kako se bo država odločila. če bo torej zadeva zanimiva, bi vstopili tudi v ta del gospodarstva.
V Regionalnem razvojnem svetu ste eden izmed predstavnikov pomurskega gospodarstva. Kako ocenjujete dosedanje delo tega organa?
Nisem še bil na nobeni seji, tako, da težko ocenjujem njegovo delo.
V kolikšni meri razvojne agencije v Pomurju po vašem mnenju dejansko pripomorejo k razvoju te regije?
Težko ocenjujem njihovo delo, ker mi z njimi malo sodelujemo. Mislim pa, da te razvojne agencije niso dosegle svojega namena v smislu za kar so bile ustanovljene. Mislim, da ima gospodarstvo od tega sorazmerno malo. Za dobre gospodarske projekte bi se dalo dobiti neprimerno več evropskega denarja. Vse to pa je povezano z delovanjem teh razvojnih agencij, da je tudi mogoče zaradi tega efekt sorazmerno majhen.
Ali vaša podjetja sama izvajajo razvojne projekte ali koristite tudi strokovno pomoč razvojnih agencij?
Mi strokovne pomoči od agencij do zdaj nismo koristili. Za tisto, kar sami ne moremo narediti najamemo ustrezne institucije, ki to znajo tudi delati. S strokovno pomočjo razvojnih agencij se tako do zdaj nismo srečevali.
Kakšna je dolgoročna perspektiva za pomursko gospodarstvo?
Zagotovo je turizem ena izmed dejavnosti, ki je perspektivna, vendar bi ga morali dvigniti na višjo obliko. Ta višja oblika pa zahteva ogromno zadev, ki jih v Sloveniji nimamo. Šolanja turističnih kadrov bi se morali lotiti na povsem drugačen način in tu Slovenija sploh ni pripravljena. če vi danes pogledate kakšno je stanje kvalitete šolanja na naših gostinskih šolah je to katastrofa. Mene najbolj jezi to, da imamo v bližnji Avstriji vse že vzorčno vzpostavljeno. Z dobro voljo bi morali tisti sistem posneti in prinesti k nam. Očitno pa te dobre volje ni. Zaradi tega bo v celoti Sloveniji težko spraviti turizem na višji cenovni nivo, ker je višji cenovni nivo povezan z višjo uslugo in ker je to storitvena dejavnost lahko to nudijo le kompetentni ljudje, ki imajo več znanja. Tega znanja enostavno v Sloveniji ni. Imamo pa glede na naravne danosti in okolje možnosti, da bi lahko to vejo močno razvili. Drugi del, kjer vidim, da bi lahko v Pomurju dosti naredili je infrastruktura v Lendavi povezana z rafinerijo, naftovodom in možnostjo enega velikega skladišča s plinom. To bi lahko izkoristili tudi z eno manjšo termocentralo, saj bi bilo to nujno v energetski krizi v kateri se nahaja tudi Slovenija. Nujno bi bilo tudi železnico povezati Lendavo z Ljutomerom in ne z Beltinci, kar bi bila še en izmed slovenskih neumnosti. železnica se vsepovsod gradi po principu najmanjše razdalje in razdalja med Lendavo in Ljutomerom je manjša kot med Lendavo, Beltinci in Ljutomerom. Na ta način b lahko v Pomurju ustvarili 500 do 600 kvalitetnih delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, kjer je potreben končani visokošolski, univerzitetni ali magistrski študij. Država mora pri tem potegniti ustrezne poteze in začutiti kakšen je potencial Lendave tako za slovenski kot srednjeevropski prostor, saj ima Lendava strašno dobro lokacijo. To sta dve dejavnosti na katerih lahko marsikaj napravimo. Vzporedno temu lahko dosti naredimo tudi v agroživilstvu in v kmetijstvu. Vendar zopet ne na ta način, da se pogovarjamo o tem, na kakšen način bomo podpirali in stimulirali kmetijske proizvajalce z dvohektarsko zemljiško površino, saj se na tej površini ne da napraviti nič pametnega. To je katastrofa slovenske kmetijske politike, ko vidi malega pridelovalca na dveh hektarjih, ki ga v Evropi ni več nikjer. Morali bi se osredotočiti na nosilce in tudi manjši proizvajalci bi lahko preko teh nosilcev zavzeli sorazmerno dobre tržne deleže. Po moje bi lahko te tri dejavnosti v bodoče nekaj prinesle tej regiji. Nisem pa prepričan v to, da bomo znali to izkoristiti.
Ob oživljanju murskosoboškega nogometa ste imeli pri ND Mura 05 dokaj veliko vlogo. Kaj je šlo narobe?
Mi našega angažmaja, kar se tiče denarja v Muri nismo zmanjšali. Mi edini s sponzorskimi sredstvi pokrivamo vse mlade selekcije, kjer trenira več kot 180 mladih ljudi. Lani smo bili prvi z U14, mislim, da bomo letos to ponovili. Sorazmerno dobro stojimo tudi pri kadetih, malo slabše pri mladincih. Kar se pa tiče članskega moštva, pa so bile ambicije vodstva kluba izven našega konteksta. Mi smo vedno zagovarjali politiko, da če želi klub enkrat v bodočnosti zrasti, mora delati na lastnih kadrih in to pomeni, da ne moramo čakati rezultatov v dvo ali triletnem obdobju, temveč na pet ali sedem let. Tu smo se razšli in zdaj gre vsak svojo pot. člansko moštvo po eni, mladinske selekcije pa po drugi poti. čas pa bo pokazal, kdo je imel prav.
Se vam zdi, da je lahko nogomet v našem okolju dobra poslovna priložnost?
Absolutno ne. Nobeden šport ne mora biti niti mala poslovna priložnost, ker je Slovenija ni velik trg. Kvaliteta, ki jo imamo je podpovprečna, saj pri dveh milijonih ne moramo imeti vsako leto sto dobrih nogometnih igralcev. To nima niti Brazilija, pa ima dvesto milijonov ljudi. Je pa to stvar, ki je zanimiva za naše okolje in mi konec koncev v tem okolju tudi živimo. Mladi imajo voljo nogomet trenirati boljše je, da delajo nekaj pametnega v klubu, kjer dobijo tudi delovne navade, kot pa da ta čas preživi na cesti ali zaide v slabo družbo. Naš namen nikoli ni bil, da bi mi vzgajali mlade igralce in jih nato preprodajali. Daleč od tega, mi se tega nikoli ne bi šli.
Ali še obstaja možnost, da boste s katerim izmed vaših podjetij sodelovali pri projektu Fazanerija?
Ne. Dober čas za ta projekt je mimo in mi tega časa v Murski Soboti nismo znali izkoristiti. Za takšen projekt kot je Fazanerija, če podpišeš danes pogodbo, lahko v najboljšem primeru v enem letu do leto in pol prideš do gradbenega dovoljenja. Gradbeno dovoljenje je tisti prvi dokument, s katerim se lahko pojaviš na kateremkoli razpisu za nepovratna sredstva. če smo zdaj v letu 2009, to pomeni, da smo z gradbenim dovoljenjem v drugi polovici leta 2010, ko pa se že končajo tudi vsi razpisi. S tem projektom ne moremo več sodelovati pri nobene razpisu. Ta projekt pa ni akumulativen, da bi lahko investicijski vložek povrnil na podlagi števila obiskovalcev, saj bi bile vstopnice neverjetno drage, pa tudi vprašanje je kolikšen bi bil obisk pri dragih vstopnicah. Ta projekt bazira na osnovi nepovratnih sredstvih iz evropskih skladov in nepovratnih sredstev, ki bi jih morala dati na razpolago državna fundacija za šport. Ti časi so pa mimo. Še vsaj dve leti bomo v finančni krizi in ob tej finančni likvidnostni krizi dobiti financerja je nemogoče.
Lansko leto ste dejali, da je izgradnja podvoza na Lendavski ulici nepotrebna in naložbeno potratna in predlagali izgradnjo obvoznih cest. Kaj je po vašem mnenju največji problem prometne ureditve v Murski Soboti?
To sem že komentiral in še danes stojim za tem, kar sem takrat povedal. Mislim, da bi z obvoznicami Murska Sobota kot mesto dobila neprimerno več, kar se tiče prometne ureditve. Državni programi pa so bili orientirani na podvoz in ta se zdaj gradi. To je zgodba, ki je končana.
Skupina Panvita je oddala svojo ponudbo za vstop v MIP. Kako ocenjujete možnosti za realizacijo posla?
Težko povem, saj je vse odvisno od bank, ki imajo tu odločilno besedo. Mi smo oddali eno resno ponudbo in imamo tudi resno ekipo, ki bi lahko v ta projekt vskočila. Situacija pri odločanju bank pa ni ravno preveč dobra, ker imajo vse banke, ki so v kreditnem aranžmaju z MIP-om, velike težave s svojimi kreditojemalci. Ne vem kakšna bo končna odločitev teh bank. Mi smo na projekt pripravljeni.
Konec lanskega leta je Intering holding od Podjetja za informiranje kupil družbo Radio Murski val. Kakšni bodo poslovni cilji Murskega vala?
Mi nekih velikih poslovnih ciljev z Murskim valom nimamo. Murski val takšen kot je, je v tem prostoru dobro sprejeti. Stvar se je dejansko prodajala in po moje je bolje, da je lastnik nekdo iz domačih krogov, kot pa da bi bil lastnik iz tujih krogov. Mislim, da se bo v roku treh ali štirih let zagotovo naredilo nekaj na reorganizaciji teh majhnih lokalnih radijskih postaj, kjer igra Murski val sorazmerno močno vlogo. Videli bomo kaj bo ta reorganizacija prinesla. Vsaka od teh majhnih radijskih postaj ima svojega znanega lastnika. Tu se bo nekaj zgodilo in v tej igri bomo sodelovali. Videlo pa bomo, kaj se da iz tega napraviti.
Fotografije: Tanja Zrinski
