V studiu TV IDEA je Marjan Dora tokrat gostil režiserja in scenarista Marka Naberšnika, čigar celovečerni prvenec se uvršča med najbolj gledane slovenske filme vseh časov.
V oddaji Dora: Nedeljski pogovori priznani režiser razkriva, da je želja po režiji v njem tlela že od nekdaj. Svojo usodo je menda poznal, še preden je sploh znal vešče pisati.
Pri šestih letih je ob pomoči staršev na list papirja, ki ga hrani še danes, zapisal: "Marko Naberšnik, filmski režiser."
Filmski poklon vijoličastim
Mariborčan, ki je svoje otroštvo preživel le streljaj od Ljudskega vrta, v pogovoru priznava, da je velik navijač vijoličastih. Kot pravi, tekme obiskuje kar pogosto, mariborski ekipi pa se je poklonil tudi v svojem najnovejšem filmu, v katerem je enega od prizorov umestil kar na tribune Ljudskega vrta. V rojstnem kraju je obiskoval osnovno in srednjo tehniško šolo, prva izobrazba, ki jo je pridobil, pa je bila tako strojni tehnik.
Za približno tri mesece se je nato odpravil na newyorško filmsko akademijo, kjer se je s tečajem režije usvojil osnove posla in posnel štiri kratke filme.
Vrata Akademije mu je nato šele pozneje odprla sprememba zakona, ki mu je študij filmske in televizijske režije omogočila tudi brez opravljanja diferencialnih izpitov.
Režiser ni enako film
Kot izredni predavatelj danes tudi sam poučuje na AGRFT, pri čemer opaža veliko število študentov režije. Kaj torej glede na razmeroma skopo filmsko produkcijo v Sloveniji vsi ti režiserji sploh počno? Naberšnik odgovarja, da je režijo zmotno enačiti s filmom. Dela je namreč precej več, če upoštevamo še televizijske oddaje, reklame in vsebine spletnih medijev, razlaga:
"Danes je potreba po vizualizacijah enormna in ljudje – naši študentje – se razkropijo med mnoge dejavnosti. Film je samo eden od derivatov našega avdiovizualnega medija."
Dejstvo dobro ponazarja tudi njegov lasten repertoar, v katerem so štirje celovečerni filmi, nekaj televizijskih filmov in serij ter skorajda tisoč televizijskih oddaj. Ustvarjal je predvsem veliko otroških in mladinskih vsebin, podpisal pa se je tudi pod oddaje, kot so Viktorji, Studio City in Na Zdravje.
Zapisan v zgodovino slovenskega filma
V nadaljevanju pogovora sta se z Doro nato zadržala tudi pri nastajanju velike uspešnice Petelinji zajtrk. Roman Ferija Lainščka je Naberšnik menda prebral v enem samem vikendu. Na osnovi besedila za radijsko igro je spisal scenarij, ki ga je Feri prebral in mu dodal nekaj komentarjev, nato pa je ta šel na razpis, se spominja.
Film je doživel velik uspeh in mu prinesel mnoga priznanja. S 183.000 gledalci je postal drugi najbolj gledani slovenski film vseh časov – takoj za Gremo mi po svoje.
Pozneje se je iz uspeha rodila še gledališka predstava Gajaš arestant, še danes pa menda ni izključena možnost filmskega nadaljevanja. S Ferijem Lainščkom in Vladom Novakom naj bi se namreč že poigravali tudi z zamislijo o nadaljevanju zgodbe, a v igri je veliko faktorjev – tudi same produkcijske možnosti in okoliščine.
''Važno je, da smo ostali vsi skupaj prijatelji in morda se kdaj spet kaj razvije,'' razmišlja Naberšnik.
V sodelovanju s prekmurskim pisateljem je sicer pozneje nastal tudi Šanghaj, film z ogromno mednarodno igralsko zasedbo in bogato scenografijo, ki je po mnenju režiserja velik vložek vendarle upravičil. Med zabavnim snemanjem v Prekmurju je Naberšnik spoznal veliko število Romov, ki so k nastajanju filma prispevali precej več, kot le igro.
''V filmu Šanghaj so bili praktično vsi statisti Romi iz vašega konca. Ko smo nehali snemati, so bile solze na setu, ko smo se poslavljali drug od drugega. Samo snemanje je bilo res lepo," se spominja režiser in dodaja: "Tudi pomagali so pri lektorskem aspektu filma. Veliko je bilo pomoči.''
Slej ko prej se zgodi vsakemu režiserju
Naberšnikov najnovejši film Slovenija, Avstralija in jutri ves svet je medtem še v fazi postprodukcije. Kot pravi, je to zgodba, ki se slej ko prej zgodi vsakemu režiserju, saj se z njo vrača v svoj rojstni kraj. Film o delavskem razredu, v katerem razmišlja tudi o uspehu in kapitalizmu, bi lahko žanrsko opredelili kot dramedijo – dramo s kančkom komedije torej.
"Cela evropska kinematografija črpa zgodbo iz življenja, življenje pa je včasih smešno, včasih pa žalostno," pojasnjuje Naberšnik.
Njegov četrti celovečerec bo luč sveta sicer uzrl šele naslednjo jesen. Filmsko ustvarjanje je pač dolgotrajen proces, ambiciozni 43-letni režiser pa si lahko tako po svojih izračunih v karieri obeta še približno šest ali sedem filmov.
Celoten pogovor, v katerem Štajerec med drugim razkriva svoje poklicne deformacije in podrobnosti o sodelovanju s Severino, si lahko sedaj tudi sami ogledate na spletni strani TV IDEA.
