Pahor je medijska zvezda in maneken

52-letni Horvat, fizik po izobrazbi, ki na slovenskem političnem parketu v šopu peterice pomurskih poslancev igra eno vidnejših vlog, je svoje prve politične stopinje v državnem zboru začel puščati pred tremi leti. Zdaj je vodja poslanske skupine koalicijske stranke, ki zaseda četrtino ministrskih mest. Med drugim pravi, da je napočil čas za modernizacijo stranke, meni pa tudi, da Janez Drobnič nima velikih možnosti, da bi postal predsednik Nove Slovenije.

V zadnjem času slovenska javnost bolj pogosto gleda na politični barometer. Med drugim lahko opazimo padanje podpore vaši stranki. Zaradi česa so vas volivci »kaznovali«?

Res je, da vsi, ki se ukvarjamo s politiko, pogosteje pogledamo na različne analize, vendar pa v zadnjem času sam nisem zaznal pogostejšega gledanja v splošnem. Kot po navadi smo seznanjeni z rezultati analiz različnih analitikov in raziskovalcev javnega mnenja enkrat mesečno in jih vzamemo resno. Ne bi se mogel strinjati z vašo trditvijo, da podpora naši stranki pada, nasprotno - ob temeljiti analizi, ki smo jo naročili pri znani slovenski instituciji, je bil jasno viden rahel pozitiven trend. Prav tako smo v drugi analizi (Demokracija) lahko videli, da nas volivci niso kaznovali, pravzaprav smo dobili močno potrditev ob rezultatu največjega zadovoljstva naših volivk in volivcev z našim delom v tem mandatu od vseh parlamentarnih strank. članstvo nam narašča, v lanskem letu več kot 300 mlajših od 25 let. Mnogi nas obravnavajo kot naslednico Slovenskih  krščanskih demokratov (SKD). Stranka SKD je v Pomurju imela veliko županov. Danes so to večinoma župani SLS (po združitvi SLS in SKD, ki pa žal za desni politični pol ni prinesla pričakovanih rezultatov). Končno pa gre za stranko, ki se zaradi svoje majhnosti le stežka izogne usodi druge (po velikosti) vladajoče stranke. Iz sprememb, ki se ravno v tem času dogajajo v slovenskem političnem prostoru, želimo zagotovo potegniti tisto najboljše - ugled, vpliv in dolgoročno politično uspešnost. Javnomnenjske raziskave nam res kažejo od 2 % do 4,1 % in s tem, glede na naše angažiranje v zakonodajni in izvršilni oblasti, ne moremo biti zadovoljni. Obstaja soglasje v stranki, da želimo povečati njeno prepoznavnost, edinstvenost, doseči želimo medijski preboj, saj verjamemo, da imamo kaj pokazati - dober program, ki ga v tem času pospešeno prenavljamo, pripravljamo program za obdobje 2008-2012, ki bo lahko na osnovi naših izkušenj v vladi kvalitetno odgovoril na izzive časa v naslednjem mandatu. To je naš izziv. Nekateri zgodovinsko pomembni projekti bodo realizirani do konca tega mandata. O nekaterih projektih, pomembnih tudi za Pomurje, tečejo intenzivni pogovori, katerih vsebine v tem trenutku ne bi bilo korektno razkrivati.

Cilji, ki ste si jih zadali, so bili vendarle večji. Nekdo mora prevzeti odgovornost za takšne rezultate. Kdo jo je v vaši stranki?

Cilji so bili večji. Vsaka normalna politična stranka ima verjetno glavni cilj zmagati na volitvah in prevzeti odgovornost za vodenje države. Tako tudi NSi. Predvsem po zadnjih lokalnih volitvah smo v stranki opravili temeljite analize vzrokov za dosežen rezultat, sedaj pa smo v fazi sestavljanja strategije in prenovljenega programa za naslednji mandat. Odgovornost smo prevzeli vsi funkcionarji na način, da smo se resno lotili analiz, in še bolj trdno odločeni sedaj delamo za boljše rezultate stranke. Moram pa omeniti, da po izkušnjah sodeč NSi še ni dobila pravilne napovedi v javnomnenjskih raziskavah, kontinuirane objave nizkih odstotkov pa imajo tudi svoj psihološki učinek.

Janez Drobnič je na klavzuri stranke prejšnji mesec izjavil, da je čas za spremembe. Mislil je na zamenjavo predsednika. Ste osebno podprli gospoda Bajuka?

Ne sam, ampak praktično vsi vodilni v Novi Sloveniji smo se na klavzuri iskreno in kritično pogovorili in odločili, da smo vsi odgovorni za konsolidacijo, dobro komunikacijo. Sklenjen je bil dogovor, da gremo v proces modernizacije stranke in priprave strategije za prihodnost. Nova Slovenija gleda izrazito v prihodnost in razvoj Slovenije. Predsednik Bajuk ima vso mojo podporo. Treba pa je razumeti, da je kolega Janez Drobnič moral preživeti moro odstavljenega ministra in se ponovno vživeti v vlogo koalicijskega poslanca, kar ni enostavno. Lahko pa z zadovoljstvom rečem, da ga ja poslanska skupina dobro sprejela in je njen pomemben član.

Nekateri Bajuku očitajo zapostavljanje strankarske vloge zaradi ministrskih obveznosti. Ne razmišljate o tem, da bi ga razbremenili in na njegovo mesto postavili koga drugega?

Prav gotovo je finančno ministrstvo eden težjih, zahtevnejših resorjev v vsaki vladi, ne samo slovenski. Težko v EU najdemo priljubljenega finančnega ministra, ki je še predsednik stranke hkrati. Dr. Andrej Bajuk je odličen minister, kar dokazujeta že dve evropski priznanji za dosežke v tem mandatu. Tega ni dosegel nobeden drug finančni minister v EU. To mu vsekakor vzame veliko časa in energije. Kljub temu ravno sedaj že potuje po Sloveniji, kjer se srečuje z volivci in simpatizerji ter skozi ta srečanja dobiva koristne informacije, nasvete za usmeritev stranke. Za izvajanje obveznosti do stranke, predvsem na terenu, pa ni edini odgovoren predsednik - tu so trije podpredsedniki, devet poslancev, dva evropska poslanca, sam sem tudi predsednik sveta stranke, ki je najvišji organ stranke med dvema kongresoma in kjer imamo še veliko rezerve. Ob podpisu koalicijske pogodbe in sestavljanju ministrske ekipe konec leta 2004 je predsednik vlade povedal, da želi imeti ob sebi na ministrskih mestih še ostale tri predsednike koalicijskih strank.

Prav Drobnič je namigoval, da bi lahko bil on tisti, ki bi se potegoval za predsedniško mesto. Kaj menite o tem?

Osebna mnenja gospoda Drobniča so njegova stvar. Dr. Andrej Bajuk pa je nedavno izjavil, da lahko vsak član stranke v skladu s statutom stranke na kongresu kandidira za predsednika stranke, tudi poslanec Drobnič. Ocenjujem pa, da nima velikih možnosti, če bi do kandidature prišlo.

Imate tudi sami predsedniške apetite?

Niste prvi, ki ste me to vprašali. Imam sicer apetit, celo prevelik, vendar le za dobro, posebej domačo prekmursko hrano. Po mojem mnenju in mnenju velike večine strankinih funkcionarjev pa sedanji trenutek ni primeren za menjavo predsednika stranke. če bi kdaj v prihodnosti začutil nagovor in podporo članic in članov, bi morebiti pričel razmišljati tudi o tej možnosti. Predhodno pa moram nabrati še veliko politične kilometrine na unikatnih slovenskih političnih cestah.

Vaša stranka je ob odhodu Drobniča z ministrskega mesta obsodila potezo Janeza Janše. Menite, da si Drobnič ni zaslužil odstavitve?

Minister Drobnič je svoje delo opravljal v skladu s koalicijsko pogodbo, prav tako je izpolnjeval večino zastavljenih ciljev, podobno kot ostali ministrski kolegi. V svojem zadnjem nastopu v državnem zboru v vlogi ministra je jasno predstavil svoje delo. Prepričan sem, da ni bil slab minister, bil pa je nekoliko samosvoj, kar je motilo predsednika vlade. V Novi Sloveniji smo prepričani, da je minister Drobnič zasledoval cilje vladne koalicije, cilje gospodarskih in socialnih reform. Vendar pa vlado sestavlja in vodi predsednik vlade, ki je prvi odgovoren volivcem, in predsednik vlade se je odločil, kot se je. In odločitev je treba spoštovati.

Je bil Drobnič za premierja preveč radikalen?

Kdor pozna mag. Janeza Drobniča, ve, da je pri zagovarjanju svojih stališč izredno odločen. Nekdanji minister Drobnič je verjel v svoje delo in ga je ne glede na vse medijske in ostale pritiske poskušal dokončati. Premier je pač ocenil, da so stališča mag. Drobniča v danem trenutku lahko nevarna ali vsaj nekoristna za koalicijo in morda nesprejemljiva za širši del slovenske javnosti.

Eden koalicijskih ciljev v štiriletnem obdobju je pronatalno usmerjena družinska politika. Vašega strankarskega kolega Drobniča je predlog o zvišanju rodnosti stal ministrskega stolčka. Je bil predlog preveč pogumen ali premalo konstruktiven?

Slovenija in vsa Evropa se soočata z demografskimi problemi, ki se bodo v prihodnjih letih še stopnjevali. Pri reševanju demografskih problemov pa je družinska politika še kako pomembna. Nekdanji minister Drobnič je bil eden prvih ministrov, ki je to problematiko vzel zelo resno, zavedal se je, da je demografija ena ključnih tem sedanjosti in prihodnosti, se pa strinjam, da je k tem problemom pristopil nekoliko nerodno. Pri tako občutljivih stvareh je zelo pomembno, kako stvari predstavimo javnosti. Treba je povedati, da iz meni neznanih razlogov mag. Drobnič svoje strategije rodnosti ni predstavil ne na organih stranke ne v poslanski skupini, sam sem zanjo izvedel iz medijev. Strategija rodnosti ni predstavljala vzroka za izgubo ministrskega stolčka, morda povod.

Iz Urada predsednika republike je pred kratkim prišla informacija, da ne bo kandidiral na jesenskih predsedniških volitvah. Izgleda, da je Peterletov uspeh na volitvah zdaj odvisen od (ne)kandidature Pahorja …

Kot vse kaže, se nam obeta vroča in zanimiva jesen. Zaenkrat imamo samo enega resnega kandidata, in to je Lojze Peterle. Lojze Peterle ima trdno podporo Nove Slovenije, računamo tudi, da ga bosta podprli drugi dve pomladni stranki in številne druge organizacije civilne družbe. Lojze Peterle je v Sloveniji, po moji oceni, najbolj naravni kandidat za predsednika države, z veliko državniškimi izkušnjami. Lojze Peterle si je v vsem svojem dosedanjem delovanju nabral toliko izkušenj in toliko mednarodnih povezav, da sem prepričan, da bi bil prav on za Slovenijo najboljši predsednik. Seveda pa bodo o tem odločali volivke in volivci. Vsekakor bo Peterle imel nekaj protikandidatov, med njimi morda tudi Boruta Pahorja, ki zaenkrat še vedno zelo zvito hodi po terenu in sprašuje ljudi, kako naj se odloči. Kljub temu da je aktualni predsednik namignil, da ne namerava kandidirati, bi še vedno pustil nekaj prostora za morebitno njegovo novo presenečanje. Prepričan sem, da bo letošnja predsedniška tekma izredno zanimiva, zato se je že veselim, vsekakor pa moram še enkrat poudariti, da resnično verjamem, da kar se tiče državniških atributov, Lojze Peterle definitivno nima konkurence.

Bi osebno raje videli, da Pahor popelje SD na državnozborske volitve?

Absolutno. še prej pa bi si želel od gospoda Pahorja nekoliko več vsebine, vsaj nekaj konkretnih predlogov za povečanje zaposlenosti, ustvarjanje ugodnejšega okolja za razvoj podjetništva, izkoriščanje razvojnih potencialov Pomurja itn. Vsi njegovi dosedanji nastopi so bili zelo površinski, polni nekih splošnih floskul, ki so vsem všečne, nimajo pa neke prave vsebine. Gospod Borut Pahor je medijska zvezda, maneken, uglajen gospod, vendar, veste, to za vodenje izvršilne veje oblasti še ni dovolj.

Kaj pa sicer menite o koalicijskih vlogah strank. Ste zadovoljni z vlogo svoje stranke?

V Sloveniji je uveljavljen proporcionalni volilni sistem, kar pomeni, da so vladne koalicije nujnost, saj praktično nobena stranka v proporcionalnem volilnem sistemu ne more sama sestaviti vladne večine. V koaliciji pa je tako kot v zakonu, potrebno se je prilagajati drug drugemu. Znotraj trenutne vladne koalicije lahko zasledujemo ključne cilje, sicer ne bi podpisali koalicijske pogodbe. Lahko rečem, da je NSi verodostojna koalicijska partnerica, ki ji je veliko do tega, da se za naše skupno dobro realizirajo vsi projekti iz koalicijske pogodbe. Vsaka koalicija je naporna, z NSi je bilo do sedaj še najmanj težav. Res pa je, da javnost ni seznanjena o angažiranju naše poslanske skupine v fazi snovanja in koalicijskega usklajevanja zakonskih aktov, predno gredo v vladno proceduro.

Vaša stranka med drugim izhaja iz vrednot krščanske civilizacije. Kako gledate na vlogo Cerkve, ki s precejšnjim vplivom krmari tudi v politično-gospodarskih vodah?

V Novi Sloveniji se kar naprej srečujemo z očitki, da je Nova Slovenija praktično izpostava Cerkve, kar pa je seveda daleč od resnice. Takšni očitki rezultat nepoznavanja razmer v Sloveniji ali rezultat nestrpnosti. Vse, kar imamo skupnega s Cerkvijo, so krščanske vrednote, tiste, ki so preizkušene že več kot dva tisoč let, vrednote, ki predstavljajo tudi temelj Evrope, ki pa so prav sedaj v Evropi na preizkušnji. Prepričan sem, da Cerkev na slovenskem dobro opravlja svoje osnovno poslanstvo (oznanjevanje, liturgija, karitativna dejavnost). želel bi, da mi enkrat nekdo na konkretnem primeru pokaže na ''precejšen vpliv Cerkve na politiko in gospodarstvo''. Nekateri ta vpliv vidijo v ustanavljanju cerkvenih vrtcev, cerkvenih šol. Morda bomo imeli kdaj cerkveno univerzo. Kako je že nastala ljubljanska alma mater? Kakšne maturitetne rezultate imajo dijaki škofijskih gimnazij? Kakšen je interes za vpis otrok v župnijske otroške vrtce? Država mora zagotoviti staršem z ustavo zagotovljene pravice na področju vzgoje in izobraževanja njihovih otrok.

V Sloveniji še vedno nismo izvolili guvernerja Banke Slovenije. Zakaj ste nasprotovali kandidatu Andreju Rantu?

V Novi Sloveniji vztrajamo na stališču, ki smo ga že neštetokrat ponovili: veseli bi bili, če bi se predsednik Drnovšek, kot je bila utečena praksa v Sloveniji, pred predlaganjem kandidatov državnemu zboru o podpori posvetoval s poslanskimi skupinami. Preden je prvič predlagal kandidata, je objavil poziv, na katerega se je poleg Gasparija prijavil tudi dr. Boštjan Jazbec. Ker se želimo v Novi Sloveniji odločati preudarno in na osnovi vsebinskih poudarkov kandidatov, smo z obema opravili predstavitveni razgovor. Povedali smo že, da je bil za nas dr. Jazbec prepričljivejši. Potem ko Gaspari v državnem zboru ni dobil zadostne podpore, je predsednik predlagal Ranta. Po našem mnenju bi bilo normalno, če bi predlagal drugega prijavljenega na njegov poziv.

Kaj bi moral imeti, pa ni imel?

Sploh ne gre za to, kaj bi moral imeti. že prej sem omenil, da predsednikov predlog Ranta ni bil umesten in v skladu z normalno proceduro v demokracijah. če pa gremo v detajle, potem je treba povedati, da je bil Rant daleč od politično neodvisnega kandidata, kar pokaže analiza njegove preteklosti: tako kot Gaspari je soodgovoren za slabo izvajano nadzorno funkcijo Banke Slovenije predvsem v primerih SIB banke in v mnogih propadlih HKS-ov.

In zakaj ste podpirali Boštjana Jazbeca?

Bili smo edina poslanska skupina v državnem zboru, ki je na pogovor poleg Gasparija povabila tudi Jazbeca, ki ga pa je predsednik države povsem zavrgel, saj ga ni pozval niti na pogovor, čeprav je dr. Jazbec bil imenovan v svet Banke Slovenije v času vladavine LDS. Kot sem že omenil, nas je dr. Jazbec s svojimi referencami in ob predstavitvenem pogovoru prepričal s kvalitetnim programom, predvsem v smislu enotnega nadzora nad finančnim sektorjem v državi in njegovega briljantnega poznavanja evropske in svetovne monetarne politike.

Ste ga kot članica vladne koalicije bili prisiljeni podpreti?

Prisili ne bi podlegali, tudi če bi bila. Nasprotno, na osnovi naših razprav v državnem zboru in naših sporočil javnosti so tudi druge koalicijske stranke posvečale več pozornosti dr. Jazbecu.

Pravite, da se Janezu Drnovšku ne mudi z novimi predlogi, ker Banko Slovenije zdaj vodi njegov kandidat. Sliši se, kot da je to še edina pomembna funkcija v državi, ki je ostala v rokah prejšnjega sistema …

Res je, Banko Slovenije vodi v. d. guvernerja gospod Rant, Drnovškov človek, in lahko je sklepati, da se predsedniku nikamor ne mudi. V pismu poslancem je pred dobrim tednom zapisal, da zaradi že dveh zavrnjenih njegovih kandidatov za guvernerja Banke Slovenije ne more dobiti novih kandidatov. Banka Slovenije funkcionira z vršilcem dolžnosti guvernerja in to povsem mimo državnega zbora. Tu je problem in zaradi tega se po naših informacijah že čuti nervoza v Evropski centralni banki. In v zvezi s tem se postavlja logično vprašanje ustavne (ne)pristojnosti predsednika države o njegovi predlagatelski funkciji oz. kadrovski iniciativi. Da se razumemo, sploh ne gre za to, da bi rušili ljudi, ki jih je postavil prejšnji režim. Banka Slovenije je dobila s 1. januarjem 2007 povsem drugo vlogo.

V koalicijski pogodbi ste si vladne stranke kot cilj zadale decentralizacijo države s poudarkom na izboljšanju položaja občin in skladnejšega regionalnega razvoja. Premiki se dogajajo, tudi Pomurje se počasi prebuja. Pa vendarle, kaj bi s perspektive pomurskega poslanca izpostavili kot področje, kjer stvari ne tečejo, kot bi morale?

Tako je. Prvič v zgodovini slovenske lokalne samouprave smo izdatno izboljšali financiranje občin. Tudi koncept ustanavljanja pokrajin temelji na razvojni komponenti. Obžalujem, da Pomurje do sedaj ni uspelo izpeljati nobenega regijskega projekta. To kaže na potrebo implementacije še ene ravni upravljanja med državo in občino, ki pa mora dobiti natančno definirane naloge in pristojnosti kakor tudi ustrezno finančno napajanje. Da se Pomurje prebuja, ni dovolj. Skrbi me hitrost prebujanja in pomanjkanje podjetniške iniciative. Samo pridnost ljudi ob Muri počasi ne bo več zadoščala. Pomembno bo tudi, kaj bomo delali in s kakšno dodano vrednostjo. Tukaj so moje misli usmerjene na tuja vlaganja in na področje kmetijstva. Pred volitvami 2004 sem govoril, da moramo v Pomurje pripeljati dobre programe, kapital in vse to po avtocesti. Avtocesta je predpogoj!

Pomurski problem brezposelnosti. Avtocesta naj bi odrešila problem regijskega zaostajanja. Vidite morebitno povezavo tudi v zmanjšanju brezposelnosti?

Dokler nimamo avtoceste, nismo povezani s Slovenijo in Evropo z žilami dovodnicami in odvodnicami. Ocenjujem, da bo avtocesta zmanjšala tudi izseljevanje iz Pomurja, saj predstavlja življenje na podeželju le neko kvaliteto, veliko Evropejcev pa se vsak dan vozi v službo tudi po 100 km. Varna in hitra cestna povezava bo gotovo doprinesla k zmanjšanju brezposelnosti. Moj cilj in moje delovanje v državnem zboru in v državnozborskem Odboru za promet je predaja prometu avtocestnega odseka Lendava-Beltinci 17. avgusta 2008.

Je siceršnja podpora pomurskega prebivalstva, ki velja za izrazito krščanskega, zadovoljiva za vašo stranko? Nenazadnje bi vaše vrednote morale biti pisane na kožo profilu pomurskega prebivalstva …

Ne bi rekel, da je krščanska populacija avtomatično tudi del našega volilnega telesa. Velikokrat sem slišal, da so stare ženice šle od maše na volišče volit Milana Kučana, ko smo mi podpirali Barbaro Brezigar. Mislim, da se splača še naprej zavzemati za malega človeka, ki bo po zakonih kapitala vedno manjši, če ga ne bo vsaj kakšna politična opcija vzela v bran. Pomembno je predvsem trdo in pošteno delati. Zadovoljen sem, da v množici afer in velikih kriminalnih dejanj v Sloveniji Nove Slovenije ni zraven.

Ozriva se v jesen 2008. Je čas za Novo Slovenijo ali je Nova Slovenija že del tistega, kar si želi, da bi bila?

Večkrat smo že omenili, da v Novi Sloveniji tečemo na dolge proge in se želimo odzivati na znamenja časa. Kvalitetno delo naših ljudi, ki so prevzeli odgovornosti v tej vladi, v parlamentu in drugje, se bo slej ko prej pokazalo. Gospodarski kazalci in trendi kažejo, da Sloveniji gre dobro. To so dosežki vlade, kjer ima NSi četrtino ministrov, in koalicije. Ob tej ugotovitvi ne smemo pozabiti na malega človeka, ki v svoji skromnosti in pohlevnosti sam na svojo stisko niti ne opozarja, ampak molči. Gotovo bomo morali izboljšati predstavitev dosežkov javnosti. Kot pa sem že uvodoma omenil, smo odločeni doseči višje cilje. V stranki je trenutno zelo živahno - generirajo se ideje, strateški svet intenzivno dela, vsi, ki smo odgovorni za prihodnost stranke, pa z njimi sodelujemo. Ob predanosti in energiji, ki se tu koncentrira, pričakujemo tudi uspeh. Nova Slovenija je mlada stranka z veliko modrimi ljudmi.