Intervju z nogometašem Robertom Korenom
Kakšni so bili tvoji nogometni začetki?
Moji začetki ukvarjanja z nogometom so bili v Radljah ob Dravi, kjer sem odraščal. Mojega štiri leta starejšega brata je treniral oče, tudi sam pa sem bil prisoten na treningih. že takrat sem rad tekel za žogo, z resnejšimi treningi sem začel pri šestih, sedmih letih.
V članski konkurenci si se uveljavil v dresu Dravograda in Publikuma ...
Nogometnih vrlin sem se naučil v domačem kraju, kasneje pa sem se preselil v Dravogradovo nogometno šolo, ki je bila takrat v velikem vzponu. Najprej sem igral v mladinski vrstah, prebil pa sem tudi med člane. Po dveh dobrih sezonah v Dravogradu sem odšel v Publikum. Obstajali so kontakti tudi z drugimi slovenskimi klubi, v Celje sem pa se preselil predvsem zaradi trenerja Marijana Pušnika, ki mi je dal priložnost že v Dravogradu. Tudi pri Publikumu sem imel dve odlični sezoni, bili smo dobra klapa, nismo pa dosegli svojih pričakovanj - osvojiti prvenstvo ali pokal. V obojem smo bili "le" drugi, čeprav je bil tudi to velik uspeh.
Nato si se odločil za odhod v tujino ...
V Celju sem imel še pol leta pogodbe in bili so pogovori, da bi še kakšno leto ostal, vendar je prišlo do nasičenosti slovenskega prostora. Dosegel sem nivo, ko se mi je zdelo, da v slovenski ligi ne bi mogel več napredovati, in sem se odločil za odhod v tujino. Pri Lilleströmu so bili najbolj konkretni in so si me zelo želeli, zato sem začutil, da bo to prava odskočna deska za naprej, in tako je tudi potem bilo.
Si imel tudi druge ponudbe iz kakšne močnejše lige?
Bili so pogovori tudi s klubi iz močnejših lig, nihče pa pred mene na mizo ni položil pogodbe, medtem ko smo se z norveškim klubom v dveh dneh vse dogovorili in tudi podpisali pogodbo.
Kako si se v začetku znašel na severu Evrope?
Prva sezona je bila zaradi prilagoditve na njihov stil igre, razmišljanje in kulturo zelo težka. Kot zanimivost lahko povem, da se na Norveškem pripravljaš že tri mesece pred začetkom prvenstva, kar ni lahko. Prvo leto sem igral na mestu zadnjega veznega, tako da nisem prav pogosto prihajal v priložnosti, vseeno pa sem odigral dobro in v klubu so bili zadovoljni z mano.
Nadaljevanje je bilo precej uspešnejše, v svoji zadnji sezoni na Norveškem si bil izbran za igralca prvenstva ...
Sledila je menjava trenerja. Z novim trenerjem sva podebatirala, povedal sem mu svoje mišljenje, kje bi jaz lahko najbolj pomagal ekipi, in on me je poslušal. Tako sem v drugi sezoni začel igrati za obema napadalcema in to zelo uspešno, saj sem dobival čedalje več pohval. To se obrestovalo tudi v zadnji sezoni, ko sem odigral res fenomenalno in tako potrdil formo od prej.
Nato si prestopil k West Bromwich Albionu, čeprav si imel več ponudb. Zakaj si se tako odločil?
Norveška liga je dokaj dobro cenjena v drugih državah, tudi v Angliji, kjer jo redno spremljajo. Poleg vseh ponudb sem imel dve tudi iz Premier league, ampak na koncu sem se odločil za drugoligaša West Bromwich Albion. Tako sem se odločil zaradi njihovega trenerja, ki me je res želel pripeljati v ekipo, ponudili so mi enake pogoje kot v prvi ligi, v kateri si seveda želim kmalu zaigrati.
Kako so te sprejeli soigralci in navijači?
že na Norveškem je bilo super, saj so bili vsi prijazni, zato sem si ob odhodu v Anglijo zamišljal, da bo bolj profesionalno in da bo težje navezati stike z drugimi igralci, da me ne bodo toplo sprejeli. Pokazalo se je prav nasprotno, vsi so me dobro sprejeli in se počutim kot doma. Z vsemi se razumem in vse je res super.
Kako ste se po pol leta igranja na Otoku navadili na njihov nogomet?
Ker sem prišel takorekoč čez noč, je bilo sprva izredno težko. Prišel sem med sezono, tako da nisem imel nekih skupnih priprav s soigralci. Seveda sem se na treningih trudil in dal vse od sebe, odigral pa sem tudi zelo veliko tekem. Res je, da nisem igral vedno na istem mestu, trener me je dajal igrat na vse pozicije v vezni liniji. če potegnem črto, sem zadovoljen, saj sem veliko igral, v prihodnosti pa pričakujem, da bom dosegel kakšen zadetek več.
žal pa se vam ni uspelo uvrstiti v Premier ligo ...
Sam sem prišel med sezono, klub je bil na sedmem ali osmem mestu, cilj pa je bil prvo ali drugo mesto. Po mojem prihodu smo imeli izredno dobro serijo in bili tudi en teden vodilni, nato pa je prišla rahla kriza. Izgubili smo štiri tekme ter razumljivo padli po lestvici, nakar nam ni več uspelo nadoknaditi zaostanka za prvima dvema. Na koncu smo bili četrti, kar je bilo v redu, ampak smo bili razočarani, da nismo dosegli neposredne uvrstitve v prvo ligo. Kvalifikacije so vedno nehvaležne, saj se ne ve, če boš zmagal ali zgubil, v finalu pa se igra le ena tekma. Prav v slednjem proti Crystal Palaceu se je pokazalo, da tisti dan nismo imeli sreče, čeprav smo bili boljši in imeli več priložnosti, smo nažalost izgubili.
Kot okrepitev iz Slovenije so v klubu sploh vedeli, iz kje prihajaš?
Ne, do tistega trenutka so bolj malo vedeli o Sloveniji, kje se nahaja in kakšna država je, kar je posledica naše majhnosti, večina pa je Slovenijo zamenjevala s Slovaško. Vendar so zdaj po pripravah v Sloveniji spoznali našo državo in bili navdušeni nad njo.
Kako je prišlo tega, da se je klub odločil za priprave v Sloveniji?
Z ljudmi iz Slovenije sta navezala stik Zoran Krneta in Sam Stapleton iz agencije Star Management Signings, ki sta zaslužna tudi moj prestop iz Lilleströma na Otok. Skupaj so pripravili projekt, v katerem je bilo opredeljeno, kako naj bi vse skupaj potekalo in koliko bi stalo. Klub je poleg te ponudbe imel še ponudbo iz Avstrije in še eno, odločili pa so se za Slovenijo in ni jim žal, saj je vse super.
Kako potekajo priprave na novo sezono, v kateri bo cilj verjetno ponovno uvrstitev v Premier ligo?
V Prekmurju imamo na voljo vse, od odličnih pogojev za treniranje do relaksacije. Manjšo težavo predstavlja le vročinski val, ki je trenutno zajel Slovenijo, ampak kljub temu dajemo vse od sebe. V prostem času uživamo na soncu in se sproščamo v bazenih, tako da celotne priprave potekajo v najlepšem redu. Pričakujemo, da nam bo to pomagalo do dobre sezone, saj bo po lanskem neuspehu cilj podoben kot lani, torej prvo ali drugo mesto. Zgodilo pa se je, da sta dva pomembna igralca odšla (op. p. - Diomansy Kamara in Jason Koumas), tako da bo klub moral poiskati nove igralce, da bomo imeli še močnejši kader, s katerim bomo skušali uresničiti cilje.
Se da primerjati slovensko, norveško in angleško ligo?
To je zelo težko že zaradi števila prebivalcev, ki jih posamezne države imajo. Naša majhnost se pozna na infrastrukturi in obisku. čeprav se v Sloveniji dela na tem, da bi se stvari popravile na boljše, vendar pa večina klubov nima načrtov za pet ali deset let naprej, ampak je vse kratkoročno, kar pa je zgrešeno. Rekel bi, da je razlika med slovensko in norveško ligo tako velika, kot je razlika tudi med norveško in angleško ligo, kar pomeni, da Slovenija zelo veliko zaostaja za Anglijo. Igra se bolj agresivno, hitreje, nimaš časa pri sprejemu žoge, saj poteka vse hitro in tega ne verjameš, dokler tega ne doživiš, tudi fizična pripravljenost je veliko večja.
V reprezentančnem dresu ste priložnost dobili leta 2003 po odhodu Srečka Katanca, ko je selektorsko mesto prevzel Bojan Prašnikar ...
Res je, za reprezentanco sem začel igrati takoj po odhodu Katanca, igralci tako imenovane zlate generacije pa so v začetku še bili prisotni. Prvi ciklus je bil kar dober, saj smo prišli v dodatne kvalifikacije za uvrstitev na evropsko prvenstvo, kjer pa smo nesrečno izgubili proti Hrvaški.
Ali lahko vaša generacija ponovi uspeh zlate generacije?
Trenutno je v reprezentanci zelo dobra generacija, ki bi lahko v prihodnosti poskušala ponoviti uspeh prejšnje generacije. Potrebno je le sestaviti dobro taktiko in postaviti igralce na prava igralska mesta. Verjamem, da nam bo že v kratkem uspelo prikazati boljše igre in se dvigniti po Fifini lestvici.
Tako Branku Oblaku kot Matjažu Keku pa ni uspelo najti formule za uspeh ...
Res je, da se je prejšnji generaciji in selektorjem, ki so naredili tako veliko za slovenski nogomet, v nogometnem žargonu povedano vse poklopilo, tudi sreča, bili pa so kvalitetni igralci. Oblaku in trenutno Keku to še ni uspelo, ampak verjamem, da bo slednjemu v kratkem uspelo najti formulo, da bo izbral prave igralce in naredil pravi sistem, ki bo uspešen, in da bomo prikazali veliko boljše igre kot na zadnjih tekmah.
že nekaj časa traja trend, da se naši mladi nogometaši zelo zgodaj podajo v tujino, zdaj je to že nekaj vsakdanjega. Ali je to po tvoje pravilna odločitev in kaj jim priporočaš?
Mislim, da je to pravilna odločitev, saj v Sloveniji ni prave infrastrukture in pogojev, ki jih imajo v drugih državah, zato če želiš napredovati, si moraš poiskati klub v tujini, trdo delati in upati tudi na malo sreče, da se skozi mlajše selekcije prebiješ med člane. V Sloveniji je težava, da ni v klubih finančne zaloge in da se mladi igralci tudi že za male pogodbe odpravijo v tujino, saj pri nas ni v nogometu takšnega zaslužka, kot bi moral biti.
Vseeno pa se potem uspe v članske vrste prebiti le redkim ...
Vsekakor je odhod v tujino pozitivna stvar, vendar pa bi nekateri morali poskušati v manjših klubih in ne takoj v Milan, Barcelono ali podobne klube, ki imajo veliko število talentiranih igralcev, uspeta pa recimo le en ali dva. Vendar se dogaja, da ko ti mladi igralci prejmejo ponudbo velikih klubov, se vsak ponudbo odloči sprejeti, tudi sam bi se verjetno tako odločil v mojih mladostniških letih. Zato je bolj modra odločitev za prestope v manjše klube, kjer se prav tako lahko s trdim delom postopoma vedno prodaš v boljši klub.
Veliko Slovencev, tudi Prekmurcev, igra v nižjih avstrijskih ligah, kjer denar prevladuje nad športnimi ambicijami ...
Ja, vsekakor. V slovenski ligi imamo dobre igralce, mlade talentirane in tudi starejše izkušene, ki so kvalitetni, ki bi lahko z malo sreče igrali v tujini. Ampak na koncu se odločijo za nižje avstrijske lige, ki so finančno močnejše od naše lige, kar je res žalostno.
Spremljate še kaj slovensko ligo?
Seveda. Vseskozi sem v stiku z bratom in starši, ki mi dajejo informacije, a tudi nekaterimi igralci, ki v njej igrajo, drugače pa prek interneta. Tako da imam kar dosti informacij in sem dobro obveščen.
Napoved za novo sezono PrveLige Telekom Slovenije?
Domžale so izgubile Rakoviča, ki je bil izredno pomemben v moštvu, imajo pa druge kvalitetne igralce, tako da bodo vseeno kandidirali za naslov prvaka. Tako kot tudi Gorica, ki dela dobro z mladimi, vsako leto pride kakšno novo ime iz tega kluba in so vedno v vrhu. Sam pa upam, da se bo uspelo Mariboru dobro zorganizirati, narediti dobro ekipo, da bi znova prišli na pota stare slave.
Po izključitvi Mure in Olimpije se oba prek novoustanovljenih klubov počasi vračata tja, kamor sodita ...
Zaradi finančnih težav sta oba kluba izpadla v nižje lige, ampak sta se oba na novo reformirala, naredili so se novi temelji in za oboje mislim, da delajo dobro in se korak za korakom vračajo na pravo pot, in upam, da se bo obema kluboma uspelo v kratkem uspelo vrniti v prvo ligo. Tako Murska Sobota in Ljubljana bi si zaslužila prvoligaša in kot sem sam spremljal, se vidi, da v Muri živijo za nogomet in da se tudi v nižjih ligah zbere več gledalcev kot na marsikateri prvoligaški tekmi.
Kluba pa sta se odločila za povsem različni strategiji. Medtem ko za Olimpijo igrajo številni nekdanji reprezentanti in kader pomlajujejo postopoma, Mura gradi na mladih in dodaja izkušene igralce ...
Mislim, da sta obe varianti dobri, kar se je pokazalo tudi na rezultatih. Upam, da v Olimpiji razmišljajo za pet, deset let naprej, ko ti starejši igralci več ne bodo mogli igrati, da bodo imeli v ozadju mlade igralce, ki bodo sposobni obdržati klub na nivoju prve lige. Medtem ko ima Mura veliko domačih mladih igralcev, za katere je prav, da dobijo priložnost, da igrajo leto, dve ali mogoče tri v drugi ligi, da se napravi prava ekipa, ki pa bo potem sigurno eksplodirala in uspešno igrala v prvi ligi.