V Oddaji Dora: Nedeljski pogovori je nasproti Marjana Dore tokrat sedel Emil Erjavec, agrarni ekonomist in predsednik sveta za kmetijstvo in podeželje.
Erjavec je že na začetku pogovora pritrdil, da znanstveniki v Sloveniji niso deležni pretirane prepoznavnosti. Raziskovanje, posvečanje karieri in iskanje zanimivih idej hitro vodijo v izolacijo, kar pa je, kot pravi, napaka.
»Znanstveniki se v principu – slovenski pa še posebej – ne znajo prodajati,« ugotavlja Erjavec.
Začel je sicer kot živinorejec in se, zaznamovan z idealizmom 80. let, odpravil na Dunaj, kjer je študiral agrarno politiko.
Zgrešena kmetijska politika
Danes lahko pritrdi kmetom, ki menijo, da je trenutna kmetijska politika v državi precej zgrešena.
Odgovornosti za to sicer ne more prevzeti, a ocenjuje, da so se stvari v letih med 1991 in 2004 še gibale v pravo smer, nato pa je prišlo do preobrata; konsenzualni model povezovanja stroke z gospodarstvom in politiko je razpadel, kar je vodilo do osiromašenja.
Obenem ugotavlja, da je sistem sedaj težko spremeniti – od znotraj še toliko težje. Slovenska kmetijska politika pa bo po njegovem težko deležna potrebne prenove, če ne pride do spremembe politike v Bruslju.
»Bruselj je nespremenljiv in je v bistvu pripeljal to dejansko do roba pameti. Kmetijska politika evropske unije je danes taka, da je noben ne mara.«
Neznanje na čelu javnih sistemov
Priznava sicer, da se že zmeraj veliko da narediti tudi na državni ravni, a težava pri nas menda tiči predvsem v kvaliteti kadrov in stroke oziroma pripravljenosti na delo.
Ob tem razočaran ugotavlja, da se prav nič bolje ne godi niti drugim bivšim jugoslovanskim republikam, katerih kmetijske politike je sooblikoval:
»Dokumenti, strategije, cilji; kaj doseči, kako doseči – to nobenega ne zanima. Važno je razdeliti denar svojim, da ohraniš moč.«
Povrhu vsega pa menda izgubljamo znanje, saj elita beži v tujino; sposobna mladina se porazgubi po najboljših svetovnih inštitutih, na vrhu sistema pa tako ostajajo povprečneži, ki nas vodijo v stagnacijo.
»V Sloveniji se ne zavedamo, da je neumnost – ne bom rekel bebavost, ampak neznanje začelo prevladovati in voditi javne sisteme.«
Ključno je zaupanje
V nadaljevanju pogovora razkriva, da v slovenskem kmetijstvu danes vlada občutno pomanjkanje zaupanja.
Kmetje tako niso pripravljeni na sodelovanje, predvsem v Prekmurju pa naj bi kljub posameznim uspehom manjkala kolektivna zgodba. Za slednjo bi sicer potrebovali karizmatičnega vodjo, ki bi vzpostavil zaupanje med vsemi deležniki in jih povezal, je prepričan.
Tudi nad Evropo, kakršna je danes, so ljudje razočarani, saj so pričakovanja bila drugačna, a Erjavec svari, da se iz egoizma narodov in ljudi ter nezaupljivosti rodi razpad sistema.
Evropa je tako po njegovem nuja, če hočemo prosperirati, vendar pa potrebujemo boljšo Evropo.
Več o Erjavčevih pogledih na sprejetje ene največjih reform kmetijske politike, slovenskem šolskem sistemu in podpisu trgovinskega sporazuma CETA, pa lahko izveste v celotnem posnetku, ki vam je sedaj na voljo tudi na spletni strani TV IDEA.
