»Bujta repa je najboljša študentska klubska prireditev v Sloveniji!«
Absolvent Fakultete za elektrotehniko in v prvi vrsti predsednik šOU-a v Ljubljani je za naš portal spregovoril o možni ukinitvi študentskih bonov, prenehanju delovanja šOU-a, honorarjih, Bujti repi in še o marsičem.
Najprej mi povej, kako postati predsednik šOU-a?
Ja, pot je dolga, vsaj dve, tri leta moraš »prehoditi«, da to postaneš. Na začetku je precej pomembno, da se vključiš v lokalno študentsko organizacijo na fakulteti, delaš tam kot član kakšne projekte. Potem, če imaš interes za to in če si sposoben, lahko postaneš tudi predsednik oz. vodja ekipe na fakulteti. To pomeni, da mora v tebe verjeti in ti zaupati ekipa, ki jo imaš na fakulteti. če pa hočeš zmagati in postati predsednik šOU-a, moraš imeti ekipe na vseh fakultetah, ki ti verjamejo in s katerimi s skupnimi močmi dosežeš zmago na volitvah. S tem je precej podobno kot na državni ravni.
Se strinjaš se tem, da mora tak človek imeti tudi neke lastnosti politika?
Ne bi se ravno strinjal s tem. Odvisno od tega, za kakšne lastnosti politika gre. Pri svojem delu moraš biti pošten, ljudje ti morajo verjeti, da hočeš narediti nekaj dobrega. če ni enega ali drugega, ljudje ne bodo s tabo v skupini in tudi podpirali te ne bodo. Tako da, če je to lastnost politika, potem ja, potem moraš imeti lastnosti politika. če je pa kaj drugega lastnost politika, potem pa teh lastnosti ni treba imeti.
Se finančno splača biti predsednik šOU-a?
Ne, ne splača se biti. Glede na to, da predsednik šOU-a postaneš največkrat v četrtem ali petem letniku oz. kot absolvent, kot sem jaz, imaš že določena znanja s fakultete, ki jih lahko uporabiš že pri svojem strokovnem delu pri raznih podjetjih. če gledam, sem na šOU-u plačan manj kot marsikateri študent pri študentskem delu. Verjetno pod 500 SIT za uro dela. In pod 500 SIT za uro dela študentje običajno nočejo iti nikamor delat oziroma, če je res »sila«. Tako da je bolj slabo.
Je pa to lahko zelo dobra referenca za naprej …
Ja, to je pa res. Naučiš se dosti stvari, ki se jih drugače ne bi, spoznaš dosti ljudi, ki jih drugače ne bi. To je v bistvu ta glavni motiv, zakaj ljudje hočejo oziroma, zakaj sploh kandidirajo in si želijo biti predsedniki česarkoli, ali šOU-a ali česarkoli drugega. Tudi vlade Republike Slovenije (smeh).
šOU v svoji definiciji navaja, da je nepolitična organizacija. Je sploh možno, da tako velika organizacija v današnjem času ni podvržena pritiskom politike?
Nepolitična organizacija je zato, ker nobeden od funkcionarjev ne sme biti član izvršilnih odborov oziroma organov kateregakoli političnega podmladka, verske skupnosti … Pri samem delovanju ima šOU neko politiko in ta je izboljšanje socialnega in študijskega stanja oziroma študijskih pogojev samih študentov. Tako da na tem področju imamo politiko, ne ukvarjamo pa se z nekimi drugimi področji, npr. kaj je s slovensko vojsko. Smo kritični včasih do kakšnih stvari, izrazimo svoja mnenja o kakšnih družbenih dogodkih. Da pa bi se prav aktivno ukvarjali s politiko na vseh področjih, pa ne. Pač nismo neka politična organizacija, da bi to počeli.
že v študentski politiki se dogaja, da se formirajo skupine, ki
jih včasih povezujejo s kakšnim od podmladkov katere od političnih strank. Dopuščaš možnost, da boš oziroma, da bodo tvoji kolegi nekoč politični nasprotniki na državnem nivoju?
Same povezanosti skupin z nekimi političnimi podmladki ni, obstajajo pa povezanosti posameznikov s političnimi strankami ali podmladki. Slovenija je majhna in ni toliko aktivnih ljudi, da bi bili čisto ločeni sistemi, tako da prihaja do tega tudi na šOU-u, da so pač nekateri aktivni v podmladkih, in to v podmladkih različnih strank. Velika večina pa ni aktivna. Sam trenutno ne razmišljam o političnem udejstvovanju, je pa možno vse.
Torej dopuščaš možnost srečevanja teh ljudi nekoč v politiki na državnem nivoju?
Seveda, sigurno bo prišlo do tega. Zdaj, ali se bodo srečevali na istih »bregovih«, kot so sedaj v študentskih skupinah, pa si ne bi upal reči. Verjamem pa, da ljudje iz iste skupine ne bodo šli vsi v isto politično smer oz. stranko.
V kakšni meri pa šOS (študentska organizacija Slovenije) vpliva na delovanje posameznih šOU-ov?
Sam šOS je politični organ, ni pa operativni organ. Operativni organi so posamezne študentske organizacije univerz in zveza šKIS (študentski klubi Slovenije). Narejen je bil zaradi enotnega nastopa do države. Na predsedstvu šOS se predstavniki študentov dogovorimo o skupnih stališčih, ki jih potem predstavlja navzven predsednik šOS. Vpliv in odgovornost na šOS je običajno proporcialna velikosti študentske organizacijske oblike.
Veliko je govora o bolonjski reformi. Občutek imam, da še vedno premalo študentov ve, za kaj sploh gre. Bodo promotorji Bolonje izboljšali to situacijo?
Promotorji Bolonje so delali že lani. Lani smo imeli tudi info točke po vseh fakultetah na temo bolonjskega procesa. Zelo težko je 60.000 študentov naučiti, da bodo vedeli, za kaj gre. Vedno si bodo tisti, ki jih to zanima, šli to pogledat na internetnih straneh in povsod našli te informacije. Jasno pa je, da mi skušamo doseči čim širši krog ljudi. Promotorji so bolj strokovni in pomagajo študentskim svetom in tudi na Univerzi bodo sodelovali pri implementaciji bolonjske reforme. če pogledamo ekonomijo, kjer so se te spremembe že odvile, so vsi študentje zelo dobro informirani, ker so se pač bili prisiljeni informirati.
So govorice o ukinitvi študentskih bonov verodostojne ali gre oziroma je šlo za manipulacijo?
Ni šlo za manipulacijo. To se tudi zdaj vse bolj očitno kaže, da so naša začetna predvidevanja resnična. Cel sistem socialnih subvencij naj bi se spremenil. Pri teh spremembah pa si želimo sodelovati. Se pa kaže možnost, da študentskih bonov več ne bo, kot realna napoved. Bil pa naj bi nek dodatek za prehrano, kot nam je bilo neformalno povedano, pa ga bodo dobivali samo socialno ogroženi. Pomeni, da bodo samo socialno ogroženi dobivali neko subvencijo, ostali pa ne. Prav tako se ne strinjamo, da bi študentje dobivali bone v denarju. Ker če damo študentu denar, ga bo lahko porabil za karkoli drugega, ne pa za tisto, kar je za njega dobro in zdravo. To je za en topel obrok na dan. Vsi moramo vedeti, zakaj so boni nastali. Boni niso nastali zaradi tega, ker bi to bil nek luksuz, ampak zaradi tega, ker je izdatek za bone veliko manjši kot za izdatek za »popravljanje« zdravstvenega stanja študentov, ki bi se v času študija nezdravo prehranjevali. Tukaj lahko država veliko privarčuje.
če bo prišlo do ukinitve študentskih servisov, bo to prava mala katastrofa. Kdo bo potem skrbel za vse dejavnosti študentov in zastopal njihov interes?
Ja, šOU je vezan na študentske servise, ker se pač financira iz koncesijskih dajatev. če teh koncesijskih dajatev ni, ni tudi neodvisnega financiranja in zastopanja študentskih pravic. Sicer imamo nekaj manjših virov financiranja. Vendar te dejavnosti in toliko, kot jih imamo danes, bodo ukinjene oziroma zelo omejene. študentje ne bodo več poznali športnih aktivnosti v okviru šOU športa, Radia študent, študentske založbe, Zavoda šOLT za jezikovne tečaje in tako dalje in tako dalje … Tega potem več v taki obliki, kot je danes, ne bo. Verjetno bodo cene mnogo višje za vse te dejavnosti, število študentov, ki se bodo udeleževali teh dejavnosti, pa veliko manjše, ker bodo rabili denar za šolnine ali kaj podobnega.
Sliši se res katastrofalno …
Lahko je katastrofalno, v bistvu si študentje težko predstavljajo, katere ugodnosti vse imajo danes. Ker jih je res ogromno. In če bi se vse izgubilo, potem bi dejansko videli razsežnosti te katastrofe. Pri tem študentskem delu ni problem samo problem financiranja študentskih organizacij, ampak tudi drug zelo velik problem. študenti imajo možnost delati preko študentskih servisov, s čimer so na trgu dela konkurenčnejši in prav zaradi tega zaslužijo nekaj denarja. Ta zasluženi denar, ki bi ga sicer mogla zagotoviti država v obliki štipendij, pa študentje potrebujemo za golo preživetje v univerzitetnih mestih. če ne bo takšnega dela, bo socialno najnižjemu sloju populacije onemogočeno študiranje in s tem povezano napredovanje. V bistvu je to prava katastrofa za Slovenijo kot državo, saj ne bo izkoristila svoje edine možnosti za socialni in gospodarski napredek - znanja.
Kar precej se je govorilo tudi o znižanju honorarjev na šOU-u.
Se je to izvedlo?
Pri znižanju honorarjev smo naredili dve stvari. Kot prvo smo zmanjšali količino denarja, ki je namenjena za študentske honorarje. Kot drugo pa smo višino honorarjev zamrznili, kar je v nasprotju s prakso preteklih let. Lahko bi rekli, da so ti honorarji enako visoki, kot pred dvema letoma, manj vredni, saj so se cene dvignile.
Kakšno pa je sodelovanje s študentskimi klubi, konkretneje s KPš-jem? Je v domeni šOU-a mogoče lahko tudi to, da bi sofinanciral npr. avtobusni prevoz študentov v Ljubljano, ker vsi vemo, kako se je skoraj štiri ure voziti z vlakom, celo v Sloveniji ...
šOU bi lahko delal tisoče stvari, vendar ima finance, ki so sicer, ko pogledamo celoto, velike, ko pogledaš dejavnosti, pa jih je tudi ogromno. šOU za takšne dejavnosti ni predvidel denarja, saj ima v teh letih ob 30 % upadu sredstev velike probleme izvajati svoje dejavnosti. Prav zaradi izvajanja lokalnih projektov pa so bili narejeni študentski klubi, ki dobijo 33 % vsega študentskega denarja iz naslova koncesiji. če lokalni klub oceni, da je prevoz študentov v Ljubljano pomemben za študente, potem za to lahko nameni del svojih financ za subvencioniranje prevoza. Za takšne stvari še zdaleč nismo pristojni študenti, to bi morala urediti država. Zelo čudno je, da se v tako majhni državi pelješ iz enega konca, torej iz Prekmurja v center države – Ljubljano, štiri ure. To je sigurno domena države in ne klubov, niti šOU-a. šOU pa drugače ne sodeluje z posameznimi klubi, ker se področja delovanja ne pokrivajo. Sodelujemo pa na šKIS-ovi tržnici, kjer se predstavimo z vsemi našimi dejavnostmi in zavodmi.
študentsko življenje se ponavadi povezuje z zabavo, brezskrbnostjo, samostojnostjo itd. Kaj hitro pa pride do problema, ko se je treba začeti učiti za izpite oz. kolokvije. Sprotno učenje je bolj kot ne redkost. Kakšno metodo učenja si imel ti skozi vsa ta študentska leta oz. jo še imaš?
Moja izkušnja je taka, da več kot imaš dela, več ga narediš. če imaš premalo dela, ne narediš skoraj nič. Tako da to je moja izkušnja. Vsak pa pač išče te svoje učne metode, navade. Jaz sem na primer v času, ko sem na šOU-u, naredil največ izpitov. Prej sem naredil manj izpitov na leto (smeh).
Za Prekmurce pravijo, da jih nikjer ne zmanjka. Je tako tudi na šOU-u?
Ja, res je. Prekmurcev je dosti, zdaj točno, koliko jih je, pa ne bi vedel. Jih je pa dosti, to se pa vidi (smeh).
Letos si bil kot gost povabljen tudi na tradicionalno Bujto repo. Drži trditev, da s(m)o prekmurski študentje dobri zabavljači?
Ja, meni je bilo res odlično. Domov sem šel med zadnjimi. Sam prostor in program, ki se odvijal, je res na nivoju in mislim, da v Sloveniji ni take prireditve na tako visokem nivoju pod okriljem študentskega kluba, kot je Bujta repa.
Torej pohvale KPš-ju?
Ja, res pohvale KPš-ju. Mislim, da takoj za njimi mogoče po programu Novomeščani s svojo Cvičkarijo, ki je sicer malo drugačna prireditev, ampak prireditve na takem nivoju, kot je Bujta repa, v Ljubljani na klubskem nivoju ni.
Letos se tvoj mandat predsednika izteče. Kaj imaš v načrtih 
za prihodnost?
En načrt je ta, da poskusim do septembra diplomirati in se potem vpisati na podiplomski študij. To bi želel narediti še pred koncem mojega mandata.
še tvoj nasvet vsem tistim, ki še vedno niso izbrali fakultete, na katero bi se vpisali. Je tudi kar nekaj takih, ki se odločijo v zadnjem tednu. Rok se izteče naslednji teden v sredo … Bi se strinjal z ministrom Zupanom, ki je na nek način dijake prepričeval, naj se vpišejo v naravoslovno-tehnične študije?
Tukaj ne bi želel promovirati nobene smeri, naj se odločijo sami. Naj gredo študirat tisto, kar jih veseli! Ker če jih bo veselilo, bo že 90 % uspeha narejenega. Zdaj pa, če so tehnične smeri res tako nujne … Naj se pač odločijo res za tisto, kar jih veseli, če bodo študirali tisto, kar jih ne veseli, ne bodo ravno najbolj uspešni oz. zadovoljni, pa tudi če jim to priporoča sam minister (smeh).
Kaj bi za konec še svetoval vsem bodočim prekmurskim študentom, ki bodo oktobra prispeli v Ljubljano in se od začetka verjetno ne bodo najbolje znašli?
študenti, ki smo zdaj v Ljubljani, jim bomo pomagali pri tem, da jim bo prehod na fakultete čim lažji. Na začetku naj si vzamejo nekaj časa za spoznavanje Ljubljane, mogoče za kak žur, potem pa naj čim prej začnejo študirati, ker je pač prvo leto najpomembnejše leto v študiju. Največ študentov ne naredi ravno prvega letnika, tako da, naredite prvi letnik, potem pa si lahko vzamete malo več časa tudi za karkoli drugega, za obštudijske dejavnosti, žure ali karkoli drugega, pač po volji.
