Je šlo pri podelitvi koncesije za energetsko izrabo Mure zgolj za vračanje uslug financerjem politične kampanje?
Kako se je začela zgodba o vas in o Muri, zaradi česar ste se v zadnjem času pojavljali v javnosti?
To sega v čas mojega študija na mariborski fakulteti za gradbeništo, kjer sem študiral na hidrotehnični smeri. Tam smo v sklopu predmeta hidrohidravlika in mehanika obdelovali vone količine in pretoke ter vse ostalo povezno z vodami. V tistem času je vodostaj Mure bil najnižji odkar se opravljajo meritve. Pretok Mure je bil takrat 20 kubičnih metrov na sekundo, zdaj ob poplavi pa 1150, normalni pretok pa je okoli 160 kubičnih metrov na sekundo. Takrat sva s sošolcem na mostu pri mejnem prehodu Trate-Cmurek merila vodostaj in ko sem hodil pod mostom sem ugotovil, da je Mura temelje msotu zelo izpodjedla, zaradi česar je obstajala nevarnost porušitve. Najprej sem to javil na slovenske pristojne instuticije, ki se niso zganile. Ko pa sem isto storil že na avstrijski strani, so Avstrijci čez nekaj dni že začeli popravljati most. Takrat sem začel z zbiranjem podatkov o Muri in ob eni izmed knjig dobil idejo, da bi naredil vzolžni profil Mure od izvira do izliva. To je nato postala tudi moja diplomska naloga, ki sem jo leta 2003 tudi uspešno zagovarjal in zato prejel desetko. Poleg tega pa sem za to prejel še denarno nagrado deželne vlade avstrijske Štajerske. V literaturi so se pojavljali zelo različni podatki o številu, moči in vrsti elektrarn na Muri. Hidroelektrarne na Muri sem nato podrobneje raziskal in leta 2005 to predstavil na razstavi, kjer so bili prvič zbrani podatki o vseh elektrarnah na Muri. Na 31 razstavnih panojih sem predstavil vsako elektrarno posebej s sliko, tlorisom, prerezom strojnice, močjo, padcu, pretoku in podatkih o lastnikih. Istega leta smo bili na Muri priča dvajsetletnim poplavam, o katerih sem pozneje objavil publikacijo s katero sem želel pojasniti zakaj prihaja do poplav na Muri, kako se giba visokovodni val in vse ostalo o poplavah na Muri. Moj naslednji projetk je bil Dol po Muri, v sklopu katerega smo naredili priveze ob strugi. Sodeloval sem še pri projektu Eko Mura pri avstrijskem Naturschutzbundu, zdaj pa je aktualen projekt Življenje ob Muri, s katerim želimo osveščati ljudi o pomenu Mure.
Na eni strani je tukaj močna čustvena komponenta preko katere so ljudje navezani na reko, na drugi strani pa se ob Muri še vedno najdejo črna odlagališča odpadkov. Kako gledate na dvojnost odnosa Pomurcev do Mure?
Saj večina ljudi se zaveda teh stvari. Vedno pa se najde nekaj ekstremistov, ki se mogoče niti nočejo zavedati tega problema. Mi bi radi s tem zadnjim projektom vplivali predvsem na to manjšino, da teh stvari ne bi počela. Jasno pa je, da je potrebno z Muro nekaj narediti. Z dobrimi projekti bi lahko pridobili ogromno evropksih sredstev, kar že dokazujejo nekateri uspešni projekti. Enega izvajajo Avstrijci, kjer so na mejni Muri oživili rokav in na večih mestih strugo razširili. Pri nas pa se treutno izvaja dva milijona evrov vreden projekt Biomura, kjer se oživljajo mrtvice, rokavi in tako naprej. Čeprav je ekološke stanje v primerjavi z ostalimi slovenskimi rekami dobro, ga lahko z evropskimi projekti še izboljšamo. Moramo se zavedati, da so ob Muri v Pomurju zadnja nahajališča čiste pitne vode. Avstrijci so s tem, da so si naredili elektrane, uničili svoja zajetja pitne vode, saj je podtalnica ob elektrarnah zanič.
Če obstaja tako veliko možnosti za črpanje evropskih sredstev, zakaj ni več projektov kot je Biomura, ki zaenkrat zajema dobrih osem kilometrov struge?
Potrebno je nekje začeti in izvesti ukrepe ter nato videti, če so cilji doseženi. Takrat se lahko vplivno območje projektov širi. Kolikor vem je že v načrtu projekt Biomura dva, vendar je problem v energetskem lobiju, ki je v Sloveniji zelo močen. Ta lobij ustavlja tovrstne projekte, saj je zanje potrebno dovoljenje iz Ljubljane. Na te odločitve pa imajo močen vpliv prav ti ljudje iz energetskega lobija.
Ste bili povabljeni k sodelovanju pri študijah, ki jih o morebitni gradnji elektrarn na Muri izvaja Pomurski raziskovalni inštitut (PRI), ki je v lasti Dravskih elektrarn Maribor (DEM)?
Mene so povabili v inštitut, da bi sodeloval v upravnem odboru. Odločil sem se, da pri tem ne bom sodeloval, ker ta inštitut ni neodvisna organizacija, saj so ga ustanovile Dravske elektrarne Maribor, za katere vemo kakšne cilje imajo. Ne morem sodelovati v instituciji, ki že v začetku ni neodvisna. Škoda je, da ta inštitut ni nekaj nevtralnega. Pri vseh zadevah, ki se razvijajo v zadnjem času, postaja vse bolj jasno, kam pes taco moli pri tem inštitutu. Bojim se, da študije ne bodo verodostjojne. Če nekdo določene raziskave financira, ima nanje tudi vpliv in vemo, da papir prenese vse. Odločil pa sem se, da bom sodeloval pri enem izmed podizvajalcev kot sodelavec.
Kaj mislite, da bo pokazala raziskava javnega mnenja, ki naj bi jo izvajali v teh dneh?
Odvisno na kakšen način bodo k ljudem pristopili. Po mojem jih bodo vprašali, če so za raziskave Mure in ljudje bodo na to odgovorili pozitivno. Bojim se, da bodo te rezultate poskusili popačiti. Mislim, da bi morali javno mnenje raziskati ob koncu, ko bi bili znani vsi strokovni argumenti za ali proti.
V bistvu gre za ravnanje v nasprotju s tem, kar so govorili pred nekaj časa v DEM, torej, da naj bi se o elektrarnah odločali šele takrat, ko bodo znani rezultati raziskav.
Delujejo v nasprotju z logiko in tu se zdaj zares kaže kam ta voz pelje na Pomurskem raziskovalnem inštitutu.
PRI in DEM v komuniciranju z javnostmi uporabljata frazo »proučevanje možnosti ekološki sanaciji podrejene energetske izrabe vodnega telesa reke Mure«. Kako gledate na ta diskurz?
Pošiljajo slona v trgovino s porcelanom. Beton in ekološka sanacija reke ne spadata skupaj. Gre za zlorabo besede ekološko v lastne namene. Prave rešitve so na dlani s projekti kot je Biomura, kjer lahko z domačimi strokovnjaki in evropskim denarjem vzpostavimo boljše ekološko stanje na Muri. Kar se pa tiče energetske izrabe Mure. V stroki veljajo trije pomembni faktorji glede energetske izrabe reke. Prvi je padec, ki ga na Muri praktično ni. Drugi faktor so količine vode, ki na Muri zelo nihajo čez leto. Tretji faktor pa je relief in mi se nahajamo v nižinskem reliefu, kjer so tla porozna in gradnja v nižini terja veliko več sredstev. Od treh pogojev naj bi bila izpoljena vsaj dva pogoja, kar ni primer na slovenskem delu Mure. Ti pogoji so ponavadi izpolnjeni na sredjem toku in zato so avstrijci Muro tudi najbolj energetsko izkoristili. Kot zanimivost pa lahko dodam, da se mogoči avstrijski parnter Dravskih elektrarn Maribor utapja v izgubah. Pa še, če pogledamo po ostalih rekah, bi bile na Muri najbolj rentabilne akumulacijske elektrarne, kjer bi čez noč zadržali vodo in nato podnevi skozi turbine spustili dvakratni pretok reke. Pa še to naj bi prineslo le dva odstotka k celotni proizvodnji slovenske elektrike. Če še upotševamo, da DEM načrtuje pretočne elektrarne, je odstotek še nižji.
Koga še vidite ob sebi v boju proti elektrarnam?
Ob sebi vidim še tistih sedemnajst domačih predavateljev, ki so pred nekaj mesci predavali na simpoziju o Muri v Moravskih Toplicah. Vsak, ki je bil na tistem simpoziju je lahko spoznal pomen Mure in kaj se lahko z njo tudi počne. Tukaj je pomembna zadeva turizem, ki je na Muri lahko velika priložnost. To so rafting, kolesarstvo, pohodništvo, mlini, brodovi ter ostale naravne in kulturne znamenitosti. Če bi znali vse to povezati, bi imeli fantastično destinacijo, ki bi bila za tujega turista izjemno zanimiva.
V bistvu se pri energetski zgodbi vse vrti o dveh polih. Na eni strani proizvajalci in distributerji, ki težijo k višjim dobičkom, na drugi strani pa porabniki, ki težijo k nižjim stroškom. Se država pri tej zgodbi dovolj zavzema za tisto ljudsko stran?
Pri tem je zanimivo naslednje dejstvo. V industriji je padla poraba električne energije za četrtino. Cena električne energije od proizvajalca do distributerja je padla iz 80 evrov na megawatno uro na 30 do 40 na isto enoto, pa tega porabniki nismo občutili. Tu se vidi to mešetarjenje. V ozadju politike stojijo kapitalisti, ki jih financirajo, saj politika stane. Ko pa pridejo njihovi kolegi na vlado, hočejo kapitalisti svoj obračun in tisti, ki je na vladi daje svojemu financerju določene ugodnosti. Tudi zato je bila podeljena koncesija za energetsko ozrabo Mure leta 2005.
Že prej sva se dotaknila turizma. Pred nekaj časa je poslanec Anton Kampuš za naš medij povedal, da zanj to ni turizem, le se gasilci s čolnom nekajkrat na leto spustijo po Muri. Kako komentirate to izjavo?
Mislim, da je Kampuš pri tem izgubil kompas. Ocenjujem, da se letno po Muri pelje okoli pet tisoč ljudi. Res pa je, da bi lahko bilo teh ljudi mnogo več in s tem tudi večji zaslužek. Priporočam pa Kampušu, da pride večkrat k Muri, da bo videl, da se po Muri pelje veliko več ljudi, kot si sam misli.
Kakšni se vam zdijo najverjetnejši scenariji za reko Muro?
Energetska situcija se je umirila, poraba je padla in ni več takih pritiskov. Tudi ljudje so vedno bolj osveščeni in upam, da ne bodo podlegli raznim inštitutom, ki se v zadnjem času pojavljajo. Mislim, da imajo ljudje dovolj zdrave kmečke pameti, da tovrstnih projektov ne bodo dopustili. Do zdaj se je v Pomurju pokazalo, da so zmeraj tisti, ki so prišli k nam s projekti, prišli s figo v žepu. Ostali smo brez odstavnega pasu na avtocesti, figa v žepu je bila tudi pri Pomurki, podobno je tudi pri železnici, kjer bi Murska Sobota že zdavnaj morala imeti protihrupne ograje. Mislim, da je čas, da ljudje povejo svoje. Pri Muri so vizija evropski projekti, kjer bodo domači ljudje delali na ekološkem stanju Mure. Upam, da bomo leta 2015 ali 2020 imeli res naravno Muro z rokavi, prodišči, razširitvami in mrtvicami, da bodo ljudje iz ZDA in Japonske prišli k nam gledat naravno Muro, ki bo kot evropska Amazonka.
