Ministrstvo nima podatkov o količinah plina in nafte, načrpanih po izteku koncesije. Nejasna ostaja tudi pripadnost prihodkov, rok za ustavitev črpanja pa je sodišče odpravilo.
Čeprav je rudarska pravica družbe Geoenergo za pridobivanje nafte in zemeljskega plina v Petišovcih in Dolini potekla že 28. maja, se črpanje nadaljuje.
Država ob tem nima podatkov, koliko zemeljskega plina in nafte je bilo odtlej načrpane, prav tako ni dokončno pojasnjeno, komu pripadajo prihodki od prodaje teh surovin.
Ministrstvo za okolje in prostor išče novega nosilca rudarske pravice, ki bi pridobivalni prostor Murska depresija lahko prevzel za obdobje 15 let.
Po stečaju Geoenerga obveznosti prevzela država
Rudarsko pravico je imela družba Geoenergo, ki je od januarja 2024 v stečaju. Po začetku stečajnega postopka je izvajanje obveznosti nosilca rudarske pravice začasno prevzelo ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
Črpanje zemeljskega plina v tem vmesnem obdobju opravlja Petrol Geo.
Inšpekcija za naravne vire in rudarstvo je podjetju sprva naložila, da mora črpanje končati najpozneje 31. decembra 2026, vendar je Upravno sodišče odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponovno odločanje.
Inšpekcijski postopek je bil ponovno uveden in še ni končan. To pomeni, da rok, po katerem bi moral Petrol Geo prenehati črpati plin, trenutno še ni dokončno določen.
Koliko plina črpajo, država ne ve
Na vprašanje Sobotainfo, koliko zemeljskega plina in nafte je bilo načrpane od 29. maja ter kakšna je vrednost teh količin, je ministrstvo odgovorilo, da teh podatkov nima.
»Podatki o proizvodnji se izkazujejo v okviru rudarskih priglasitvenih obrazcev, vendar za navedeno obdobje ti podatki niso bili posredovani, saj trenutno ni sklenjene koncesijske pogodbe oziroma ni koncesionarja, ki bi bil zavezan k poročanju na navedeni način,« so pojasnili.
Zadnji podatki o proizvodnji, s katerimi razpolaga ministrstvo, se nanašajo na 31. december 2024.
Država tako nima podatkov o količinah plina in nafte, načrpanih v letu 2025, ter po prenehanju rudarske pravice maja letos.
Ni jasno, komu pripadajo prihodki
Energetske mineralne surovine so po pojasnilih ministrstva last Republike Slovenije. Iztek koncesije zato ne pomeni, da lastništvo nad njimi samodejno preide na podjetje, ki jih črpa.
Kljub temu ministrstvo ni konkretno odgovorilo, kdo prejema denar od prodaje plina in nafte, načrpanih po 28. maju.
Pojasnili so le, da je vprašanje pripadnosti prihodkov povezano z ureditvijo medsebojnih pravic in obveznosti ter postopki, ki še niso končani.
Država družbi Petrol Geo za začasno izvajanje dejavnosti oziroma upravljanje infrastrukture ne plačuje. Infrastruktura je po navedbah ministrstva v lasti družbe oziroma je del preteklih razmerij med družbami Petrol Geo, Geoenergo in Ascent Resources.
Devet aktivnih in 12 začasno ustavljenih vrtin
Na pridobivalnem prostoru Murske depresije je devet vrtin z aktivnim statusom. Še 12 vrtin je v začasni ustavitvi proizvodnje.
Stanje vrtin se razlikuje. Nekatere so bile sanirane v okviru programa ekološke sanacije med letoma 1999 in 2011 ter pozneje ponovno aktivirane. Pri vrtinah Pg-5 in Pg-6 predvidena sanacija ni bila izvedena, vrtina Pg-9 pa zadnji dve leti ni bila vključena v proizvodnjo.
Na ministrstvu opozarjajo, da bo treba pri vsaki vrtini posebej upoštevati njeno tehnično, varnostno in sanacijsko stanje.
Za sanacijo ene od vrtin bo morala poskrbeti država
Sanacija vrtine Pg-9 bo ostala obveznost Republike Slovenije in bo izvedena neodvisno od nove koncesije. Vrtina je bila vključena že v nekdanji program ekološke sanacije, vendar dela med drugim zaradi pomanjkanja denarja v letih 2012 in 2013 niso bila opravljena.
Koliko bo sanacija stala, še ni znano. Najprej bo treba preveriti dejansko stanje vrtine, določiti obseg potrebnih del in pripraviti poseben rudarski projekt.
Na ministrstvu so ob tem opozorili, da sanacija ne pomeni nujno dokončnega zaprtja vrtine. Lahko gre za zagotovitev varnega stanja z možnostjo nadaljnje uporabe ali pa za njeno trajno opustitev.
Nenadna ustavitev bi lahko bila nevarna
Če do konca leta ne bo sklenjena nova koncesijska pogodba, stara rudarska pravica ne bo samodejno podaljšana. Država bo morala kljub temu še naprej zagotavljati izvajanje nujnih obveznosti.
»Ker gre na tem območju in dejavnosti za starejšo in tehnično zahtevno rudarsko infrastrukturo, popolne in nenadne ustavitve dejavnosti ni mogoče obravnavati zgolj kot vprašanje prenehanja črpanja,« so poudarili na ministrstvu.
Zagotoviti bo treba varnost vrtin, preprečiti nenadzorovano izhajanje plina ter izvajati potrebne tehnične in okoljske ukrepe.
Petrol Geo je že novembra lani za Sobotainfo opozoril, da bi lahko nenadna in dolgotrajna ustavitev nadzora ter črpanja povzročila dvig tlakov in izbruh zemeljskega plina pod velikim pritiskom.
Posledice bi lahko bile onesnaženje zemlje, zraka in podzemnih voda, v primeru vžiga pa tudi obsežen požar.
Kdo se zanima za koncesijo, ministrstvo ne razkriva
Rok za oddajo ponudb na javnem razpisu se izteče danes, 18. septembra, javno odpiranje ponudb pa je napovedano za 21. september.
Ministrstvo med postopkom ne želi razkriti, koliko interesentov je prevzelo dokumentacijo ali poslalo vprašanja. Prav tako ni znano, ali se bo na razpis prijavil Petrol Geo.
Odločitev o izbiri novega nosilca rudarske pravice naj bi bila izdana najpozneje v 60 dneh od odpiranja ponudb.
Tudi po izbiri koncesionar ne bo mogel takoj začeti del. Predložiti bo moral potrjeni rudarski projekt, pridobiti dovoljenja in soglasja, urediti uporabo obstoječe infrastrukture, zagotoviti finančno zavarovanje ter vzpostaviti sistem spremljanja in preverjanja izpustov metana.
-
Lokalno | 6 komentarjev
Inšpekcija o možnosti velike katastrofe v Pomurju: Ravnali smo ob polnem zavedanju varnostnih tveganj
-
Lokalno | 1 komentarjev
Občina zaradi možnosti ekološke katastrofe zahteva nujen sestanek, vrtine povzročajo veliko skrb med občani
-
Lokalno | 28 komentarjev
FOTO in VIDEO: Ena najbolj nevarnih vrtin v Pomurju tik ob naselju, domačini napovedali ustanovitev civilne iniciative
Možna tudi dokončna opustitev črpanja
Ministrstvo je poudarilo, da nadaljevanje pridobivanja nafte in zemeljskega plina na območju Murske depresije ni cilj samo po sebi. Prednost naj bi imela zagotavljanje varnosti ljudi in okolja ter pravna in tehnična ureditev razmer.
Petnajstletna koncesija zato ne pomeni, da bo črpanje zagotovo trajalo celotno obdobje.
Če za rudarsko pravico ne bo zanimanja oziroma novi koncesionar ne bo izbran, bo morala država razmisliti tudi o trajni opustitvi pridobivanja nafte in plina ter celoviti sanaciji vseh vrtin in preostale rudarske infrastrukture.