Sobotainfo podkast #21: Začelo se je leta 1980, skozi obdobja številne novosti: »Dajmo jim vedeti, da so oni enkrat na leto glavni«

Letošnji že 44. Maraton treh src, ki bo v soboto, 16. maja, je vse bližje. Organizatorji že več mesecev pripravljajo dogodek, tudi letošnji pa prinaša številne novosti.

Kako pa je maraton sploh nastal? Koliko ljudi sodeluje pri organizaciji, kaj vse pripravljajo letos in kakšen je pomen maratona za Pomurje? 

O vsem tem in še več je v Sobotainfo podkastu spregovoril Marko Pintarič, vodja organizacijskega odbora.

Začetki segajo v leto 1980

Pintarič je povedal, da se je vse začelo na Radgonskem sejmu, kjer se je nekaj posameznikov začelo pogovarjati o rekreaciji in teku.

»Takrat so nekako ugotovili, da bi to lahko bil tek,« je povedal.

Prvi maratoni so bili pripravljeni v Radencih, Bovcu in Kranju, a sta se prireditvi v Bovcu in Kranju pozneje končali. Radenci pa so tekaško zgodbo ohranili.

»V Radencih pa letos torej maraton pripravljamo že 44. leto, če prištejemo še dve 'koronski leti', ko smo bili v virtualnih zgodbah, je to že 46 let od tega, ko se je začel ta maraton,« je pojasnil Pintarič.

V prvih letih je bila udeležba precej manjša. Po njegovih besedah je teklo manj kot 500 ljudi, proga pa je bila bistveno zahtevnejša kot danes.

Korona je bila največji šok

Maraton se po njegovih besedah nikoli ni resno znašel pred vprašanjem, ali bi ga prenehali organizirati. Največji pretres je prinesla epidemija.

»Največja kriza je bila v času korone. Takrat je bil dve leti maraton odpovedan,« je povedal.

Leta 2020 so bile prijave že odprte, dogodek pa bi moral biti maja. Organizatorji so se odločili, da tekačem vrnejo startnine:

»Mislim, da smo se pravilno odločili, ker smo imeli tudi primere drugih tekov v Sloveniji, ki niso vračali startnin, in se je pozneje poznal osip tekačev,« je povedal.

V pokoronskem obdobju so morali biti organizatorji posebej prilagodljivi. Prvo izvedbo po epidemiji so po njegovih besedah maraton pripravili v dveh mesecih.

Ob tem se je spremenila tudi struktura udeležencev. Pintarič opaža več mlajših tekačev, predvsem med študentsko populacijo.

Razvoj, novosti in prilagajanje času

Skozi desetletja se maraton ni razvijal le po številu udeležencev, temveč tudi po vsebini in organizaciji, pri čemer organizatorji vsako leto iščejo nove načine, kako izboljšati izkušnjo tekačev in obiskovalcev.

Eden pomembnejših korakov je bilo tudi čezmejno sodelovanje z Avstrijo, ki se je po njegovih besedah v zadnjih letih ponovno okrepilo, saj je danes takšno povezovanje bolje sprejeto kot v preteklosti.

Poseben poudarek so v zadnjih letih namenili tudi družinam, saj želijo, da maraton postane celodnevni dogodek za vse generacije, ne le za tekače. Tako so uvedli maratonski vrtec, otroške teke, tek s kužki ter spremljevalne vsebine za najmlajše.

Med zanimivejšimi novostmi izstopa tudi tek trojk, kjer se tekaču na 42-kilometrski razdalji postopoma pridružujeta še dva tekača, tako da skupaj prečkajo cilj, kar po njegovih besedah predstavlja unikatno idejo.

Letos okoli 4000 tekačev

Za letošnji maraton je trenutno prijavljenih nekaj več kot 4000 tekačev, kar je po besedah Pintariča približno deset odstotkov več kot lani.

»Gremo proti tistim najvišjim številkam pred korono,« je povedal.

Pri tem gre za teke na pet, deset, 21 in 42 kilometrov. Poleg tega pričakujejo še od 1100 do 1300 otrok ter od 2500 do 3000 pohodnikov. Skupna številka aktivnih udeležencev se lahko tako približa 10.000.

Letošnja novost bo prevzem štartnih številk v notranjosti Zdravilišča Radenci, ne več v šotoru v parku: »Po naših izračunih bi moralo biti boljše, kot je bilo zunaj v šotoru.« 

Želijo si tudi novega rekorda

Organizatorji si letos želijo, da bi padel moški rekord na 42 kilometrov, ki je star 20 let.

»Spodobi se in pravično je, kot rad rečem, da tudi na tem segmentu nekaj naredimo,« je povedal Pintarič.

Kot je pojasnil, takšen rezultat ni odvisen le od enega tekača. Pomembni so tempo, spremljevalni tekači, vreme, veter in počutje.

Letos bo povabljenih 12 vrhunskih tekačev, med njimi tudi tekač, ki ima po besedah Pintariča registriran čas pod dvema urama in desetimi minutami.

Organizacija se začne že ob cilju

Priprave na maraton se po njegovih besedah začnejo takoj po zaključku prejšnjega:

»Dostikrat rečem, da se naslednji maraton začne v cilju prejšnjega.«

Do poletja še zaključujejo tekočo izvedbo, že jeseni pa začnejo načrtovati naslednjo. Pri tem spremljajo tudi druge maratone in iščejo ideje, ki bi jih lahko prilagodili Radencem.

»Poskušamo biti čim bolj inovativni in pogledati, kaj lahko prenesemo v naše kraje,« je pojasnil.

Zapore cest in podpora okolja

Na dan maratona bodo ceste v širši okolici Radencev zaprte, nekatere tudi do 15. ure. Pintarič je pojasnil, da organizatorji pripravljajo obvoze in da večina prebivalcev razume pomen dogodka.

»Dajmo tem tekačem vedeti, da so oni enkrat na leto v Radencih glavni,« se je pošalil.

Maraton kot skupna zgodba

Maraton treh src je po njegovih besedah predvsem zgodba ljudi, saj pri organizaciji sodeluje 31 članov odbora ter več sto prostovoljcev, od gasilcev do dijakov in študentov.

»Brez pomoči vseh ostalih ljudi to nikakor ne bi bilo mogoče,« je poudaril Pintarič.

Za konec je vse, ki še oklevajo, povabil k sodelovanju, ne glede na to, ali se odločijo za tek, pohod ali zgolj navijanje ob progi.

»Vsak naj posluša svoje srce,« je dejal in dodal: »Potem pa samo pogumno pa s srcem naprej.«