VIDEO: Aleš Müller bo znova delil pravico na evropskem prvenstvu: »Največje veselje je, da delaš nekaj, kar imaš rad«

Evropsko prvenstvo v malem nogometu, ki ga bo konec maja in v začetku junija gostila Bratislava, bo imelo tudi letos globok slovenski pečat.

Ob nogometaših, ki se bodo v skupini E borili s Kazahstanom, Madžarsko in Poljsko, bo Slovenijo na evropskem prvenstvu predstavljal tudi Aleš Müller. Član elitne skupine malonogometnih sodnikov je potrditev dobrega dela dobil z novim vabilom na evropsko prvenstvo.

Müller je pred dnevi obiskal studio oddaje Športna IDEA in spregovoril o zahtevni poti do prvenstva, izzivih sodniškega poklica in tudi razvoju malega nogometa.

Uvrstitev med sodnike za evropsko prvenstvo - na njem bo tekmovalo 24 reprezentanc - je rezultat večletnega dela in pa tudi izjemno zahtevnega selekcijskega postopka:

»Odštevanje do prvenstva poteka normalno, kot na vsako prvenstvo doslej, ker se jih je nabralo že nekaj. Najprej se je treba uvrstiti na prvenstvo, saj je proces dolg.

V prvotnem izboru je bilo najprej 80 sodnikov. Opraviti smo morali fizične in psihične priprave ter dokazati znanje angleščine. Nato se izbor zoži na 40 sodnikov, iz tega kroga pa nas na koncu ostane le še 14, ki smo povabljeni na evropsko prvenstvo.«

Potrditev dobrega dela

»Novo veliko tekmovanje je dokaz dobrega dela in da je to prava pot. Ne moremo pa ostati na tej točki, ampak je potrebno delati tudi vnaprej,« je pred prihajajočim prvenstvom poudaril Müller, za katerega tekmovanje v Bratislavi ne bo prvo takšne veličine.

Čeprav se je, kot je priznal v pogovoru, s pridobljeno sodniško kilometrino lažje soočati z vsemi izzivom velikih tekmovanj, si sproščenosti na tekmah ne sme privoščiti, na vsako srečanje pa se je treba dobro pripraviti.

Lani je med drugim pravico delil na svetovnem prvenstvu v Azerbajdžanu, ki ga je zaključil kot sodnik na tekmi za tretje mesto med Srbijo in Črno goro. Prav sosedski obračun nosi v posebnem spominu:

»Najzahtevnejša tekma v moji karieri je bila lani v Bakuju, ko sem sodil na tekmi med Črno goro in Srbijo za tretje mesto na svetovnem prvenstvu. Vemo, kaj vse je prinesla ta tekma. Sodila sva jo z angleškim kolegom. 

Čeprav tekom srečanja ni bilo nikakršnih konfrontacij, sva vseeno podelila 15 rumenih kartonov, kar je res ogromno. Na koncu so se vsi strinjali - to je potrdila tudi analiza - da so bile najine odločitve pravilne. Je pa to bila res zahtevna tekma.«

Velika čast biti v družbi priznanih sodniških imen

»Razlika je predvsem v hitrosti. Ker je igrišče manjše, je več dvobojev in potrebne je več pozornosti. Pravila so skorajda ista, razlika pa je predvsem v dvobojih,« je Müller primerjal mali in »veliki« nogomet.

Na velikih tekmovanjih je v veliko pomoč tudi video sodnik. Müller je priznal, da sta prav video in tretji sodnik postavljena v najzahtevnejšo vlogo, saj morata videti prav vse, glavni sodnik pa lahko svojo odločitev spremeni ob pomoči video sodnika.

V veliko čast si šteje, da je lahko v preteklosti sodil v družbi Marka Clattenburga. Na mednarodnih tekmovanjih je imel priložnost spoznati tudi Howarda Webba in Bobby Madley, saj priznani sodniki na evropskih in svetovnih prvenstvih delujejo tudi kot svetovalci.

Ob visokem tempu igre ne zmanjka dogajanja na igrišču, kot sodnik pa mora imeti v sebi tudi nekaj psihologa in krotiti vse razgrete glave. Čeprav mora sprejemati zahtevne odločitve, uživa v vlogi sodnika:

»Delam to, kar imam rad. Največje veselje je, da delaš nekaj, kar imaš rad in obvladaš. Delo z nogometaši je zelo zahtevno, najprej je potrebno biti sodnik, potem pa tudi psiholog. Kako nam to uspeva, je spet eno vprašanje.

Opravljamo videoanalize, s katerimi se pripravimo na naslednjo tekmo. Tako spoznamo, kaj delajo ekipe, kako tečejo njihove akcije, na kakšen način delajo bloke in prekrške, da se lahko izmuznejo in pridobijo nekaj prednosti. Tudi sami smo že tako izkušeni, da že poznamo igralce.

Pred tekmo, v tunelu, skušamo igralcem 'stopiti' v glavo in se s prvim piskom odločimo, kakšen prag prekrškov bomo dovolili, to raven pa skušamo držati skozi celotno tekmo.

Treba je vzpostaviti mero avtoriteti, zdaj me tudi nogometaši že poznajo in vedo, kdo jim sodi. Na najvišji ravni gre za profesionalce oziroma bivše profesionalce, zato se zavedajo, kaj lahko in česa ne smejo. Na tekmah je prisoten VAR, zato se vidi vse.«

Od upa Mure do sodnika

Müller se je z okroglim usnjem najprej spoznal kot nogometaš. V mlajših letih je bil član soboške Mure, statistika Nogometne zveze Slovenije beleži, da je bil leta 1998 desetkrat vključen v kader članske ekipe črno-belih.

Kot nogometaš je nato vztrajal še nekaj let, nato pa ga je zamikala sodniška vloga. Sprva se je preizkusil kot delivec pravice v »velikem« nogometu, že skoraj desetletje in pol pa sodi tekme malega nogometa. Kako ga je pot popeljala do vloge sodnika?

»To je zanimiva zgodba. Kot vsak igralec, imaš vedno nekaj 'proti' sodnikom, tudi sam sem bil tako nastrojen. Pogosto sem se spraševal, zakaj takšna odločitev, kot igralec pa imaš velikokrat občutek, da si oškodovan, ko ne razumeš vseh sodniških odločitev.

Z leti, ko sem prenehal z aktivnim igranjem nogometa, sem želel ostati v tem športu. V kakšni vlogi? Najprej sem imel željo biti trener, nekaj časa sem tudi bil, vendar ni isto, ko si izven črte. Želel sem se vključiti v igro, zato sem se odločil za sodniško pot.«

Müller je poslal še sporočilo mladim, ki bi se želeli preizkusiti v vlogi sodnika. Kot je dejal, je ključna vztrajnost, najboljša pot pa je vedno povezana z učenjem in izobraževanjem.

»Ko se ena vrata zaprejo, se druga vedno odprejo,« je še dejal o odločitvi izpred let, da se kot sodnik, ki želi vedno napredovati, preizkusi v malem nogometu.