Projekt lahko Sloveniji omogoči pomemben korak k večji samooskrbi z lokalnimi in trajnostnimi pridelki.
Na današnji novinarski konferenci podjetja Skrinja BB o prihajajočem razvoju največje cone v Sloveniji za pridelavo zelenjave v steklenjakih sta v Dobrovniku spregovorila partnerja projekta GreenGardens Matej Bandelj, nadzorni inženir, operativni vodja projekta ter podjetnik, ki se ukvarja z razvojem nepremičnin, in Gregor Počivavšek, vodja mednarodnih kmetijskih projektov.
Projekt prinaša rešitev za opazno večanje prehranske varnosti in slovenske samooskrbe z zelenjavo za vsaj nekaj vrst pridelkov zelenjave.
Bandelj je uvodoma izpostavil, da je v zadnjih štirih letih situacija s samooskrbo z leta v leto slabša. »Po zadnjih podatkih smo glede samooskrbe še samo na 33 odstotkih. S tem projektom želimo nagovoriti tudi ta pereči problem v Sloveniji.«
Avgusta leta 2023 so se prijavili na dražbo in praktično šele od januarja 2024 so zemljiškoknjižni lastniki dveh parcel v velikosti približno 22 hektarjev v Žitkovcih.
Ena vrsta zelenjave
»Na teh 22 hektarjih lahko postavimo okrog 15 hektarjev neto proizvodnih površin steklenjakov. Ker je cona tako velika, smo odločili, da bomo del cone ponudili drugim intenzivnim, pridelovalcem v najem. Sami se bomo lotili ene vrste zelenjave na petih hektarjih, deset hektarjev pa želimo ponuditi drugim pridelovalcem,« je dejal.
Pridelovali bodo solato.
Zakaj visokotehnološki steklenjaki?
Gre za izkoriščenje dognanj znanosti, ki na koncu omogočajo, da rastlina razvije popolni potencial in da na koncu ne potrebuje umetnih poseganj skozi pesticide in druga tretiranja, kar si v drugem okolju ne gre privoščiti.
Proizvodnja na kvadratni meter je znatno večja.
Proizvodnja solate v visokotehnološkem rastlinjaku je 20-krat večja na kvadratni meter, kot na polju.
Počivavšek je poudaril, da pridelava solate ne bo potekala na klasičen način.
Solata, ki se bo gojila po razvoju poteka po fazah. Cilj je, da ponudimo vrhunsko kakovost, da ponudimo svežo, se pravi kratke dobavne verige, da bo izjemno okusna, sladka, hrustljava in da bo enostavna za pripravo.
Zelo veliko pozornosti je bilo namenjeno izkoriščanju obnovljivih virov energije.
To bodo dosegli s souporabo geotermalne in sončne energije, konstantne temperature nizke podtalnice ter rešitvami modernih in tehnološko izpopolnjenih steklenjakov. Cona se bo razvijala v fazah.
Celotna finančna vrednost za vsa leta razvoja je trenutno ocenjena na 80 milijonov evrov.
»Ocenjujemo okrog 100 do 150 novih delovnih mest v dokončni fazi,« je izpostavil Bandelj.
»Gre za intenzivno, moderno pridelavo z izkoriščanjem vseh dognanj znanosti, ki zagotovijo na koncu v bistvu svež, lokalen produkt, ki ni občutljiv na vremenske pogoje, na vremenske nevšečnosti. Znanost je šla tako daleč, da danes dodajajo vodo, ki jo solata pije, nano mehurčke kisika, zato da rastlina razvije svoj poln potencial in da je za uporabnika zdrava, sveža.«
Zakaj prav Prekmurje?
Bandelj je dodal, da so se let nazaj začeli ukvarjati s problemom samooskrbe, ki je bila 15-odstotno večja kot danes.
To so prepoznali kot poseben izziv, nišo, kako se da lahko narediti nekaj dobrega.
Njihov cilj je, da bi prva proizvodnja stekla konec leta 2025 ali v letu 2026.
Proizvodna cona v Žitkovcih bo omogočila znatno povečanje deleža slovenske samooskrbe z različnimi vrstami zelenjave.
Svoje poglede na projekt je delil tudi župan občine Dobrovnik Marjan Kardinar.
Projekt, ki se bo izvajal na poljih med Dobrovnikom in Žitkovci, je po besedah župna pomembna in pogumna pobuda Mateja Bandlja s sodelavci.
»Občina Dobrovnik podpira takšne projekte in pričakuje, da jih bo prepoznala tudi država ter slovenska kmetijska politika. Želijo si, da bi bilo kmetijstvo v Pomurju ponovno povezano in postalo ključni razvojni regijski program.
Z zdravo domačo hrano bodo prebivalci bolj zdravi, močni, samozavestni in samostojni za prihodnje izzive.«
