Hitrost taljenja morskega ledu na Arktiki se je v zadnjih dvajsetih letih močno upočasnila.
Od leta 2005 naj ne bi bilo zaznati statistično pomembnega zmanjšanja njegove površine. Ta pojav preseneča, saj led vztraja kljub stalnemu naraščanju emisij ogljika in vse večjemu kopičenju toplote v ozračju, poroča britanski Guardian.
Raziskovalci menijo, da so za trenutno stanje odločilne naravne spremembe oceanskih tokov, ki so zmanjšale dotok tople vode v Arktiko ter začasno ublažile vpliv globalnega segrevanja. Vendar pa opozarjajo, da gre verjetno zgolj za začasen predah, ne pa za trajno obnovo stanja.
Po njihovih ocenah se bo taljenje v naslednjih petih do desetih letih znova pospešilo – in sicer približno dvakrat hitreje od dolgoletnega povprečja.
Arktika torej ostaja ogrožena?
Čeprav so podatki presenetljivi, znanstveniki poudarjajo, da površina arktičnega ledu še naprej ostaja občutno manjša kot v preteklosti.
Od začetka satelitskih meritev leta 1979 se je namreč ledena površina v septembru, ko doseže letni minimum, prepolovila. Klimatska kriza je torej »nedvoumno resnična«, nujnost ukrepanja pa ostaja enako velika kot doslej.
Po mnenju raziskovalcev je trenutna upočasnitev posledica večdesetletnih nihanj v tokovih Atlantika in Tihega oceana. Kljub temu se pričakuje, da bo Arktika še v tem stoletju v celoti izgubila svoj ledeni pokrov, kar bo imelo hude posledice za lokalne prebivalce, živalski svet ter dodatno pospešilo globalno segrevanje.
Vodja raziskave dr. Mark England je ob tem dejal: »Zanimivo je, da medtem ko razpravljamo, ali se globalno segrevanje poslabšuje, hkrati govorimo o njegovem začasnem upočasnjevanju.«
