Nestrpnost se lahko izraža v različnih pojavnih oblikah, kot so nasilje, uničevanje tuje lastnine, odrekanje pravic zaradi narodne ali etnične pripadnosti ali spolne usmerjenosti ipd. Veliko poudarka temu daje tudi Varuh človekovih pravic, temu pa je svoje, sploh v zadnjih mesecih, prispevala predvsem migrantska kriza. V Sloveniji je najbolj razširjena v obliki t. i. sovražnega govora.
Lani 27 pobud na domnevno protiustavno spodbujanje k neenakopravnosti in nestrpnosti
V pobudah, ki so bile v zvezi s sovražnim govorom naslovljene na Varuha zaznavajo močno povezanost aktualnih družbenih dogodkov in sovražnega izražanja. Tako so se konec avgusta 2015 močno povečale prijave sovražnega govora na verski in narodnosti podlagi oziroma govor usmerjen proti beguncem. Takšnih prijav je bilo največ (12), sledijo prijave zaradi sovražnih izjav na podlagi spolne usmerjenosti (6), ki so porasle v času decembrske referendumske kampanje o noveli Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Prejeli so tudi 5 prijav zaradi sovražnega govora na podlagi verske pripadnosti ter 4 zaradi sovraštva na podlagi narodnostne pripadnosti.
Za zmanjševanja pojava protiustavnega spodbujanja k neenakopravnosti, nestrpnosti in k nasilju si prizadevajo z osveščanjem javnosti, na sistemski ravni s predlogi zakonodajalcu in vladi. Med pomembno aktivnost Varuha na področju zmanjševanja javnega spodbujanja sovraštva in nestrpnosti šteje tudi sodelovanje z nevladnimi organizacijami ter projekt "Z (od)govorom nad sovražni odgovor", pri čemer gre za poskus na razširjenost in sprejetost sovražnega govora v Sloveniji.
S stalno preventivo do spremembe nasilja v nenasilje in strpnost
Sicer pa je sovražni govor, širjenje negativnih stereotipov in nestrpnosti pogosto povezan s čustvi, sploh s strahom in sovraštvom, ki rušita že zgrajene mostove, uničujeta družbo in posameznike, ki bi morali prispevati k strpnosti, sobivanju različnih življenjskih kultur, slogov, ver in pripadnosti različnim skupinam ljudi. "Z zakoni ni nič narobe, toda pravice ostajajo zgolj na deklarativni ravni, v praksi pa so mnoge izničene, tudi v imenu krize. Kako ravna država? Kaj reči, če tudi sama krši človekove pravice in se ta njen vzorec kapilarno prenaša na vse družbene podsisteme?" se v eni izmed svojih kolumn sprašuje varuhinja človekovih pravic, Vlasta Nussdorfer.
"Človekove pravice bi morale biti sistemsko zgrajene, potekati po vertikali, vse od vrtca naprej, saj se že tam začne graditi osebnost, ki se nadaljuje v šoli in pozneje v življenju, polnem izkušenj, ljudi, institucij in poti. Poiskati bi morali ravnovesje med socialno in ekonomsko razvitostjo, predvsem pa spoštovati druge kot sami sebe," meni Nussdorferjeva.
O strpnosti kot načelu, ki je neposredno povezano z načelom enake obravnave vseh posameznikov na vseh področjih življenja podobno razmišlja tudi mag. Nataša Meolic, direktorica Centra za socialno delo Murska Sobota:
Odgovorno ravnamo, ko pri vzpostavljanju odnosov s posamezniki upoštevamo vse človekove pravice in njegovo dostojanstvo. Pri našem delu je pomembno, da sledimo in verjamemo življenjskim zgodbam naših uporabnikov in delujemo po etičnih kodeksih ravnanja, ki jih predpisuje stroka socialnega dela.
