Sesutje kmetijskega trga.
Z evropskim poslancem Francem Bogovičem, ki ima kot član odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja EU vpogled v realno stanje evropskega kmetijstva, smo se pogovarjali o kriznih situacijah v kmetijstvu tako v Evropski uniji kot pri nas doma ter o trenutno najbolj spornem sporazumu EU z ZDA.
Krizne situacije v kmetijstvu
»Trenutno so najbolj na udaru proizvajalci hrane. Prašičereja, mlečna proizvodnja ter pridelava sadje in zelenjave so trije trgi, ki so trenutno popolnoma sesuti. Domači proizvajalci v teh sektorjih zelo težko preživijo,« pravi Bogovič.
Evropsko mleko poplavlja svetovni trg
Mlečni trg se sooča s preveliko proizvodnjo mleka. Na povečano pridelavo je vplivala ukinitev mlečnih kvot. K temu sta svoje dodala še ohladitev kitajskega trga in ruska trgovinska zapora na evropsko hrano. Vse to je vodilo k povečanje ponudbe ob hkratnem zmanjšanju povpraševanja. Kmetijsko blago je tako postalo stvar špekulacij in izjemnega upada cen.
Evropsko mlekarstvo poplavlja ne samo evropski, ampak celoten svetovni trg. Glede na trenutno stanje svetovnega gospodarstva, tega problema samo s povečanim izvozom ne bo mogoče rešiti, meni Bogovič. Edina rešitev je omejitev proizvodnje.
Katastrofalne razmere v prehrambni trgovini
»Trenutno plačujemo ceno razdrobitve kmetijskega sektorja, izgube sodelovanja v živilsko predelovalni industriji, ki jo iz leta v leto spuščamo iz rok, ter krizo trgovine,« doda Bogovič. Že zdaj je težko, bo pa še težje, če trga ne bomo začeli regulirati. Samo 1 odstotek vsega denarja, ki ga ima evropska kmetijska politika, je namenjen za dejansko ukrepanje na trgih. Absolutno premalo sredstev se torej namenja intervencijam na trgu.
Evropska kmetijska politika s svojo politiko subvencij na hektar v bistveno boljši položaj postavlja lastnike kmetijskih zemljišč, ki niso hudi tržni proizvajalci in tako nimajo visokih proizvodnih stroškov. Evropska kmetijska politika na ta način podpira predvsem vse drugo, kot pa proizvodnjo hrane.
»V velikih težavah so tisti proizvajalci, ki so se v zadnjih letih zadolžili z investicijami. Med njimi je tudi veliko mladih kmetov. Največji problem predstavljajo cene proizvodov, saj ne pokrivajo proizvodnih stroškov. Zna se nam zgoditi, da bodo začele propadati kmetije, ki so perspektiva za naslednja desetletja.«
Oživitev proizvodnje sladkorne pese
Leta 2017 bodo padle kvote za proizvodnjo sladkorja. Ponoven zagon proizvodnje sladkorja v Sloveniji je v količinah, kot so se proizvajale nekoč, ekonomsko zelo vprašljivo. Tovarna izpod 100.000 oziroma 150.000 ton letne proizvodnje je po ocenah strokovnjakov ekonomsko neupravičena.
V Sloveniji smo v najboljših letih proizvedli okoli 60.000 ton letno. Prihodnost predstavljajo proizvodne alternative, kjer bi kmetijsko kulturo prenesli v industrijo in tako zagotovili ustreznega potrošnika. Trenutno poteka razvoj postopkov za pridobivanje bioetanola iz sladkorne pese. Nizozemska vlada je podprla poslovni model za ustanovitev kmetijskih zadrug v Sloveniji in zagon ponovne pridelave sladkorne pese. Limit, ki bo omogočal zagon, je vsaj 2000 hektarjev obdelovalnih površin.
Koliko se lahko bojimo »skritih« pogajanj med EU in ZDA?
Trgovinski sporazum EU – ZDA (TTIP) je trenutno eno najbolj kontroverznih področij, ki ima v našem prostoru trenutno enoznačno negativno konotacijo. »Na področju kmetijstva smo znotraj Evropske komisije določile rdeče linije, torej meje preko katerih pogajalci nikakor ne smejo iti. Te rdeče linije so določene za področja GSO, uporaba hormonov in antibiotikov, kloniranje in pesticidi,« pove Bogovič.
Ključne rdeče linije zagotavljajo ohranjanje trenutnega modela evropskega kmetijstva, ki sledi popolnoma drugačni viziji kot ameriško kmetijstvo. Samo na področju pesticidov v ZDA še vedno uporabljajo določene pripravke, ki so v EU že zdavnaj prepovedani, prav tako so ogromne razlike tudi v dovoljenih količinah ostankih pesticidov v hrani.
Dve tako različni kmetijstvi, kot sta evropsko in ameriško je nemogoče uskladiti. Evropsko kmetijstvo bi v tem primeru potegnilo zelo kratko. »Na tem področju vidim toliko različnih stvari, da jih je nemogoče uskladiti. Mislim, da ne mi ne oni ne bodo več imeli kmetijstva, če bodo eni izmed nas prevzeli kmetijsko prakso drugih.«
Iva Gomboc
