Uživajmo hrano iz naše bližine, ki je bolj okusna, hranljiva in sezonska
"Kakovost nam je blizu," je nova promocijska kampanija Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Le ta bo potekala od oktobra letos do junija prihodnje leto, zanjo pa je bilo namenjenih 490 tisoč evrov.
Sporočilo kampanije "Kakovost nam je blizu,"
- Slovenija ima enega najboljših sistemov kontrole varnosti hrane v Evropi
- Kmetovanje je zaradi lastnosti slovenskega ekosistema bolj trajnostno
- Hrana iz naše bližine je bolj okusna in hranljiva, ker je zaužita v času dozorelosti
90 odstotno odzivnost kupca na lokalno pridelano hrano
Minister mag. Dejan Židan je poudaril, da je analiza odzivnosti kupcev na promocijske kampanje pokazala, da so potrošniki pred akcijami v tretjini primerov bolj posegali po lokalni hrani, sedaj po minulih promocijskih kampanjah pa je odzivnost domačega kupca dosegla že 68 odstotkov. "Navezanost domačega kupca na lokalno hrano namreč stabilizira prehranski prostor, kar posledično pomeni, da se krize, kot je današnja, lažje prebrodijo," je poudaril minister Židan.
Ob nakupu bodimo pozorni na poreklo živila
"Lokalno pridelana hrana je obrana v času dozorelosti, zato je bolj aromatična in ima višjo biološko (hranilno) vrednost. Hrana, ki pripotuje od daleč, pa je pogosto obrana še nezrela, ko še nima razvitih vseh parametrov kakovosti" je opisala državna sekretarka na MKGP mag. Strniša.
Kakovost pred ceno
Raziskava Evropske komisije iz leta 2012 je pokazala, da je med slovenskimi potrošniki kakovost prehranskih izdelkov postavljena celo pred ceno. Pod izrazom boljša kakovost običajen potrošnik razume proizvod z ustreznejšo prehransko vrednostjo, brez ostankov pesticidov in z ustreznimi senzoričnimi lastnostmi, kar pa je pri sadju in zelenjavi vezano predvsem na zaznavanje svežine in aromatičnosti oziroma okusa.
Slovensko kmetovanje je trajnostno
Slovenski ekosistem pogojuje oziroma omogoča v povprečju manj intenzivno, bolj trajnostno ter človeku in okolju prijaznejše kmetovanje. Slovenija ima enega največjih deležev ozemlja z omejenimi dejavniki za kmetovanje. Povprečno slovensko kmetijsko gospodarstvo obdeluje 6,6 ha kmetijskega zemljišča, največ pa je travnikov in pašnikov. Delež travinja v strukturi kmetijskih zemljišč v uporabi je skoraj dvakrat višji od povprečja EU. Če primerjamo povprečno velikost naših kmetij s povprečno velikostjo v drugih državah članicah, lahko vidimo, da ima Slovenija s povprečnimi 6,6 ha zelo razdrobljeno strukturo. Na Češkem, na primer, v povprečju obdelujejo 154,3 ha na gospodarstvo, sledita Velika Britanija (85,9 ha na gospodarstvo) in Slovaška (79,9 ha na gospodarstvo).
Nujna je višja stopnja samooskrbe
Domača pridelava hrane že dalj časa ne sledi povpraševanju, Slovenija je zato neto uvoznica agroživilskih proizvodov. Pokritost uvoza z izvozom je manj kot 50-odstotna, kar pomeni, da Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po agroživilskih proizvodih. V letu 2013 smo uvozili 155 tisoč ton zelenjave, od tega 64 % sveže. Skupni uvoz zelenjave se je v primerjavi z letom prej povečal za 4 %.
Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije je prebivalec Slovenije v letu 2013 porabil za prehrano povprečno 115 kg žit, 98 kg zelenjave, 84 kg mesa, od tega največ prašičjega (36 kg), 59 kg krompirja in 10 kg jajc.
Vir: MKGP
Foto: Planet TV
