Danes mineva 69 let prve bojne uporabe atomske bombe, ki je mesto Hirošima zravnala s tlemi.
Ob 8.15 po tamkajšnjem času je ameriška posadka bombnika Enola Gay nad japonskim mestom odvrgla štiri tone težko atomsko bombo iz obogatenega urana imenovano Deček – Little Boy.
Deček je eksplodiral na višini nad 550 metrov, nekaj več kot 100 metrov stran od izbranega cilja, nad dvoriščem bolnišnice Šima.
Bomba ni ubijala samo s svojo eksplozivno močjo, sevanje, ki se je sprostilo, je pustilo trajne posledice na pokrajini in posledice izpostavljenosti se kažejo še danes, v obliki raka na ščitnici, pljučih, prsih in levkemiji.
Ob obletnici na slovesnosti v Hirošimi, katere se udeležijo visoki predstavniki japonske vlade in tudi mnogi drugi veleposlaniki, vedno ponavljajo in upajo, da podobna usoda ne bo več doletela nobenega mesta.
Bombi odvrženi na Hirošimo, je sledila še druga bomba, plutonijeva bomba Debeluh, ki so jo odvrgli na Nagasaki. Nagasaki ni bil prvi cilj bombardiranja, bombardiranje je oviralo tudi vreme. Zaradi manj natančnega bombardiranja in reliefa pokrajine, so bile posledice druge bombe, kljub temu, da je bila vsaj enkrat močnejša od uranove bombe, manj hude, a še vedno katastrofalne.
Večina ljudi je mnenja, da sta atomski bombi pripomogli h koncu vojne, medtem ko zgodovinska dejstva kažejo drugače. Bombardiranje je doprineslo le 1 odstotek k civilnim žrtvam med Japonskim prebivalstvom, več ljudi je umrlo med napadom z zažigalnimi bombami na mesto Tokio, ko so uničili 41 kvadratnih kilometrov mesta, področje, kjer je živelo 1,5 milijona ljudi.
Bolj se je bližal konec vojne, bolj so rasla napetosti med dotedanjimi zavezniki, zadnji žebelj v krsto za Japonsko je bila vojna napoved, ki jo je dala Rusija in invazija v Mandžurijo. Japonci so bili vseeno mnenja, da se bo lažje pogajati z Američani in da jim bodo ZDA dovolile obdržati cesarja. Kako se je to odvilo, pa je znano.
