Evropska unija zaprla vrata kozmetiki testirani na živalih

| v Globalno

Z današnjim dnem je v Evropski uniji začela veljati popolna prepoved trženja kozmetike, ki je bila v kakršni koli obliki testirana na živalih.

Današnji dan in letošnje leto bosta za živali zapisana v zgodovino, saj v Evropski uniji ni več mogoče tržiti kozmetičnih izdelkov, ki bi bili v kakršnikoli obliki testirani na živalih. Velik del evropske javnosti meni, da tovrstna testiranja niso moralno dopustna, vendar pa prepričanje, da so testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih v EU že povsem prepovedana, drži le delno.

Prizadevanja za razvoj alternativnih metod testiranja

Sočasno s to prepovedjo bo Evropska komisija nadaljevala prizadevanja za razvoj alternativnih metod testiranja, saj te zaenkrat še ne morejo popolnoma nadomestiti testiranja na živalih. V ta namen je Evropska komisija med letoma 2007 in 2011 že namenila okoli 238 milijonov evrov, s podporo raziskavam pa bo še naprej nadaljevala in bo spodbuja tudi tretje države, naj sledijo njenemu zgledu.

Zakonodaja predvidevala več faz prepovedi

Evropska koalicija za odpravo poskusov na živalih (European Coalition to End Animal Experiments - ECEAE) se je za ukinitev testiranj na živalih borila že 23 let. Zakonodaja, ki je bila sprejeta leta 2003, je predvidela več faz prepovedi. Od leta 2004 je bilo v EU prepovedano testiranje kozmetičnih izdelkov na živalih, od marca 2009 pa tudi testiranje kozmetičnih sestavin na živalih. Prav tako je bilo od marca 2009 v EU prepovedano trženje kozmetičnih izdelkov, ki vsebujejo sestavine, testirane na živalih.

Kozmetična industrija vredna čez 70 milijard evrov

Kozmetična podjetja so lahko kljub temu do danes v EU tržila izdelke, za katere so bili najbolj kompleksni testi, kot so naprimer testi ugotavljanja toksičnosti pri ponovljenih odmerkih opravljeni na živalih, in sicer izven EU. Po podatkih raziskav naj bi Evropski potrošnik v povprečju uporabi najmanj sedem kozmetičnih izdelkov na dan. Po navedbah Bruslja, znaša vrednost evropske kozmetične industrije več kot 70 milijard evrov, kar predstavlja polovico globalnega kozmetičnega trga. Ta industrija v EU neposredno zaposluje 184.000 ljudi.

Pred prepovedjo  v EU opravili teste na 8998 živalih

Po podatkih ECEAE  je letno v laboratorijih po Evropi v namene kozmetične industrije trpelo 12 milijonov živali, tako je vsakih deset minut v krutih in bolečih eksperimentih umiralo 137 živalskih duš. Pred prepovedjo testiranja kozmetičnih izdelkov na živalih, torej pred letom 2004, so v EU tovrstne teste opravili na 8998 živalih. To število se je leta 2008 znižalo na 1510, leta 2009 pa na 344. Tovrstna testiranja opravljajo na podganah, miših, morskih prašičkih in zajcih. Vse oblike testiranja kozmetičnih sestavin na živalih so po letu 2009 izvedli izven EU. Po ocenah naj bi tovrstna testiranja letno izven EU opravili na 15.000 do 27.000 živalih, so še zapisali v Bruslju.

Potrošnik naj bo pozoren na »skakajočega zajčka«

Potrošniki se nakupu "krute kozmetike" lahko izognejo tako, da sledijo oznakam, ki zagotavljajo, da izdelki niso bili testirani na živalih. ECEAE kozmetičnim podjetjem podeljuje certifikat Leaping Bunny (Skakajoči zajček), kar potrjuje da izdelek ni bil testiran na živalih.

Komentarji

igica

Pozdravljam takšo odločitev. To je dobro za razvoj civilizacije, samo san vseeno malo skeptičen glede toga.
Nej san ge čisto siguren, ka mamo na voljo zadosta raziskav, kere bi potrdile učinkovitost alternativnih testiranj. Za razno razne kemikalije kere so tudi v kremicah san nej čisto siguren, ka se jih lejko testejra na alternativen način, npr. na umetnih tkivih. Pojavlja se vprašanje, kak delujejo posamezne kemikalije med sabo in kak na različna tkiva v različnih interakcijah. Torej, če se določene kremice testejra na enoj umetnoj kouži, ne ven če lejko predvidijo kak de se ta krema vpila v organizem in kakšen de vpliv na srcej, možgane, jetra, spolne organe itd. Ščen samo prafti, ka določena kemikalija ali pa interakcija npr. treh kemikalij lejko vpliva na različne organe in v procesih presnove se lejko razgradijo na različne spojine, kere lejko vplivajo na različna tkiva.
Vupan, ka so tej zadeve dobro premislili in ka je nej do toga prišlo samo zaradi pritiska javnosti ali nekših društev, lobijev itd. Vupan, ka so alternativne metode dovolj razvite tudi za kompleksnejše teste in ka so pri sprejemu teh predpisov sodelovali tudi kakši nepristranski strokovnjaki.

Saj je dobro, ka se na ton področji telko gučij, pa dela, pa razvija, hkrati bi pa se javnost in določena društva, zveze itd. mogli zdignut in zahtevati, ka se več pejnez nameni tudi raziskavam in razvoju alternativnih neškodljivih aditivov in postopno ukinitev dobro zanih rakotvornih konzervansov, kak je npr. nitratna sol (tovrtni mesni izdelki so že dugo na trgu-majo pač krajši rok trajanja).
Mijslin, ka se zadnje čase premalo vlaga v preventivo zdravja ljudi, premalo se guči o hrani, štero gejmo, premalo smo glasni, za kakovost hrane zahtevamo premalo....zatou pa prihaja do prehranskih afer....no saj, tou je že druga zgodba.

niXie

to pomene ka se nede več odavalo/uvažalo kozmetike, kera je že bila testirana na živalij, ali je to mišleno samo za to, ka se nove vrste kozmetike, kere do še testirane na živalij nede smelo uvažati/odavate?

Komentarji

igica

Pozdravljam takšo odločitev. To je dobro za razvoj civilizacije, samo san vseeno malo skeptičen glede toga.
Nej san ge čisto siguren, ka mamo na voljo zadosta raziskav, kere bi potrdile učinkovitost alternativnih testiranj. Za razno razne kemikalije kere so tudi v kremicah san nej čisto siguren, ka se jih lejko testejra na alternativen način, npr. na umetnih tkivih. Pojavlja se vprašanje, kak delujejo posamezne kemikalije med sabo in kak na različna tkiva v različnih interakcijah. Torej, če se določene kremice testejra na enoj umetnoj kouži, ne ven če lejko predvidijo kak de se ta krema vpila v organizem in kakšen de vpliv na srcej, možgane, jetra, spolne organe itd. Ščen samo prafti, ka določena kemikalija ali pa interakcija npr. treh kemikalij lejko vpliva na različne organe in v procesih presnove se lejko razgradijo na različne spojine, kere lejko vplivajo na različna tkiva.
Vupan, ka so tej zadeve dobro premislili in ka je nej do toga prišlo samo zaradi pritiska javnosti ali nekših društev, lobijev itd. Vupan, ka so alternativne metode dovolj razvite tudi za kompleksnejše teste in ka so pri sprejemu teh predpisov sodelovali tudi kakši nepristranski strokovnjaki.

Saj je dobro, ka se na ton področji telko gučij, pa dela, pa razvija, hkrati bi pa se javnost in določena društva, zveze itd. mogli zdignut in zahtevati, ka se več pejnez nameni tudi raziskavam in razvoju alternativnih neškodljivih aditivov in postopno ukinitev dobro zanih rakotvornih konzervansov, kak je npr. nitratna sol (tovrtni mesni izdelki so že dugo na trgu-majo pač krajši rok trajanja).
Mijslin, ka se zadnje čase premalo vlaga v preventivo zdravja ljudi, premalo se guči o hrani, štero gejmo, premalo smo glasni, za kakovost hrane zahtevamo premalo....zatou pa prihaja do prehranskih afer....no saj, tou je že druga zgodba.

niXie

to pomene ka se nede več odavalo/uvažalo kozmetike, kera je že bila testirana na živalij, ali je to mišleno samo za to, ka se nove vrste kozmetike, kere do še testirane na živalij nede smelo uvažati/odavate?

Lokalno

Vse v Lokalno

Šport

Vse v Šport

Kronika

Vse v Kronika

Politika

Gospodarstvo

Slovenija

Scena

Svet

Vse v Svet

Kultura

Vse v Kultura

Forum

Vse teme

Malice

Vsi ponudniki

Mali oglasi

Vsi oglasi