10. oktobra obeležujemo Svetovni dan duševnega zdravja
Dan duševnega zdravja letos poteka pod geslom "Živeti z duševno motnjo in vsakodnevnimi izzivi". S tem se poudarja skrb za ljudi z duševnimi motnjami in njihove svojce, kot tudi skrb za vsakega posameznika ter njegovo spoprijemanje z vsakodnevnimi težavami. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da je skrb za duševno zdravje ključna za celotno družbo.
Po ocenah iz leta 2011 naj bi vsako leto več kot tretjina oziroma okoli 164 milijonov Evropejcev trpelo zaradi različnih duševnih motenj.
Duševne motnje so večinoma spregledane in nerazumljive
"Osebe s shizofrenijo umirajo 15 do 20 let prej kot splošna populacija, predvsem zaradi sočasnih fizičnih bolezni in kajenja, imajo šest do sedemkrat večjo možnost, da so nezaposleni, pogosteje so brez doma in v težavah. Kljub temu, da je shizofrenija resna motnja, s katero se po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije spopada vsaj 26 milijonov ljudi, je pogosto spregledana in nerazumljena kot tudi druge duševne motnje," pravi doktorica socialne pedagogike Helena Jeriček Klanšček.
"V obdobju 2004–2012 zaznavamo v Sloveniji statistično značilno povišanje odstotka ljudi, ki doživljajo stres zaradi slabših gmotnih pogojev za življenje, zaradi težav v medosebnih odnosih v družini in s sodelavci ter zaradi osamljenosti. Finančno-gospodarska kriza namreč lahko preko vplivov na duševno zdravje posameznika vpliva tudi na njegove odnose z drugimi. Najbolj obremenjeni so predvsem odnosi z najbližjimi," ugotavlja dr. Helena Jeriček Klanšček.
Vloga centrov za socialno delo
Center za socialno delo (CSD) Murska Sobota osebam s težavami v duševnem zdravju nudi pomoč v okviru storitve Osebna pomoč in Obravnava v skupnosti po Zakonu o duševnem zdravju. "Vključitev v storitev je prostovoljna kar pomeni, da se oseba s težavami v duševnem zdravju sama odloča ali ji takšna oblika pomoči ustreza," je povedala Erna Fišinger iz CSD Murska Sobota.
Vse več duševne stiske med mladimi
Z CSD Murska Sobota so nam povedali, da opažajo porast mladostnikov s težavami v duševnem zdravju. Navedeno dejstvo se razume kot posledica nizkega življenjskega standarda, povečane brezposelnosti staršev ter posledično nemoči za podporo in ustrezno komunikacijo z otroki. "Nemoč, obup in nenehne napetosti v družini tako pomembno vplivajo na duševno zdravje vseh družinskih članov," je še povedala koordinatorka duševnega zdravja gospa Fišinger.
"Nizki življenjski standard in visoka stopnja brezposelnosti izrazito vplivata na duševno zdravje ljudi v Pomurju. Stiske, ki jih ljudje doživljajo ob materialni ogroženosti pomembno vplivajo na njihove odnose z bližnjimi in širšo okolico. Vse več je stisk zaradi izgube stanovanja torej nezmožnosti kritja tekočih stroškov življenja," še pravi Fišingerjeva.
