Imamo čipirane pse, pametne telefone, nagrobnike in avtomobile, ki ne potrebujejo voznika, in še bi lahko naštevali. Tudi roboti, ki nam skuhajo kavo, niso več presenečenje. A koliko smo Slovenci dejansko pripravljeni in odprti za te inovacije? Bi si dovolili vgraditi kamero v oči? Čip pod kožo?
Inovacije v medicini so tiste, ki so pritegnile največ pozornosti tudi na sejmu Medical, ki te dni poteka v Gornji Radgoni. Predvsem edinstven razvojni projekt v Evropi - bionski človek.
Lutka z vsadki
Pri bionskem človeku gre na zunaj za popolnoma normalno lutko, ki pa ima vgrajene vsadke, med njimi srčni defibrilator, spodbujevalec srca, inzulinsko črpalko, stimulator hrbtenjače, stimulator možganov za globoko stimulacijo pri Alzheimerjevi bolezni, ročno in nožno protezo, možganski vsadek, bionsko oko, slušni aparat.
Prehod na višji nivo komunikacije
A od zdajšnje komunikacije opravljanja bionske roke s pametnim telefonom bodo avtorji prešli na višji nivo komunikacije, saj študentje s Ptuja vse to nadgrajujejo. Vsi vsadki nekaj deset, ki jih premore sodobna medicina, bodo tako virtualno aktivni:
»To pomeni, da boste preko pametnega telefona komunicirali in videli delovanje peacemmejkerja, defibrilatorja,« pristavi Janez Škrlec, član Sveta za znanost in tehnologijo Republika Slovenija.
Čip pod kožo
Z izpopolnjenim prototipom bionskega človeka bi študentom bionike in medicine omogočili popolnoma drugo raven učenja. A slovenskim inovacijam očitno ni videti konca, saj nam bo kot pravi ravnatelj Visoke strokovne šole Ptuj, digitalizacija zlezla tudi pod kožo.
»Dobesedno, čipiranje človeka bo čez pet let realnost,« pristavi Robert Harb.
Z elektrodami vidimo dogajanje v mišici
Na Fakulteti za Elektrotehniko, informatiko in računalništvo Maribor so pripravili postopke, s katerimi vidimo pod površino kože.
»Prvi na svetu smo izumili postopke, kako s površinskimi meritvami, takole z elektrodami, ki jih namestite na površino kože, dejansko vidite, kaj se v mišici znotraj dogaja,« dodaja Aleš Holbar, profesor.
Projekt bodo skušali izvesti tudi s pomočjo prijave na javne razpise, saj so stroški razvoja v tej fazi izjemno visoki, predvsem pa je izredno visoka cena vsadkov in drugih zahtevnih sistemov.
