Gradiščanščina, kajkavščina
Komaj znajo, da v našem sosedu, na Gradiščanskem Hrvati imajo svoj jezik, ki ga učijo v šolah. Na ta jezik pa je vplivala prekmurščina: prvo gradiščansko knjigo so že napisal v 17. stoletju, iz te knjige pa so Prekmurci veliko izposojali in prepisali pesmi. Jožef Ficko, eden od največjih gradiščansko-hrvaških pisateljev, je bil iz goričke Boreče in njihove knjige so brali prekmurski Slovenci.
Komentarji
Kajkavski Hrvati pa še aktivnejši pri ohranitvi njihovega jezika. Kajkavščina je podobnejša prekmurščini.
Vanjkušek mehki/kak Međimurje lehki/De grlica spi/Kapljica meda/Med Murom i Dravom na srcu leži (medmurska pesem).
Če zgodovino gledamo, Prekmurci, Porabci, Kajkavci imajo skupno zgodovino do 19. stoletja. Prekmurci so prevzeli kajkavske knjige ter se poskusili prilagoditi kajkavskim normam.
V Zagorju ži imajo organizacijo, http://www.zagorje.com/vijest/vijesti/predlozen-institut-za-kajkavski-jezik ki poskusi standardizirati kajkavski jezik. Član te organizacije je Alojz Jembrih, ki pozna Prekmurje in se je ukvarjal s stiki med prekmurskim in kajkavskim jezikom, vendar samo toliko, da kak je vplivala kajkavščina na prekmurski jezik in književnost.
http://trnac.net/ piše zanimive članke o življenju in dogodkih Kajkavcev od Medžimurja do Zagorja. Medžimursko-kajkavsko narečje je najbolj podobno prekmurščini, posebno pa dolinskemu narečju
Ljubil sam te sedem let,
dok si bila lepi cvet.
Išče bi te leto dan, leto dan
pak sam pustil se na stran, se na stran.
Lasi si je rudala, rudala,
pocolica ji je na bok stala.
Čizmice s’ je biksala, biksala,
v krčmicu se spravljala, spravljala.
Ve si stara robava, robava,
ve si bodi možova, možova
Mala kajkavska komedija http://www.youtube.com/watch?v=d043-A-uMxw
Međimurski jezeraš (Šteri ima najvekšega?)
V Međimurju samo djezero lahko dobimo.
Komaj znajo, da v našem sosedu, na Gradiščanskem Hrvati imajo svoj jezik, ki ga učijo v šolah. Na ta jezik pa je vplivala prekmurščina: prvo gradiščansko knjigo so že napisal v 17. stoletju, iz te knjige pa so Prekmurci veliko izposojali in prepisali pesmi. Jožef Ficko, eden od največjih gradiščansko-hrvaških pisateljev, je bil iz goričke Boreče in njihove knjige so brali prekmurski Slovenci.