Nepridiprav (ali več njih) se je v Turnišču z motorno žago lotil majskega drevesa.
Krajevna skupnost Turnišče je na družbenem omrežju Facebook sporočila, da jim je neznani storilec porezal mlaj, ki so ga postavili na predvečer praznika.
Ob tem so zapisali, da je imel nekdo ob prazniku dela »veliko dela«.
Dogodek so pospremili tudi s fotografijo, ki prikazuje požagano majsko drevo.
Postavljanje mlajev, ki po vsej državi ob prvem maju stojijo v čast praznika dela, ima za seboj dolgo tradicijo. Kot narodni simbol so se mlaji utrdili med obema svetovnima vojnama.
V preteklosti so po tradiciji okrašene mlaje postavljali fantje ob različnih priložnostih, na primer v čast svojim izvoljenkam, ob poletnem solsticiju, ob blagoslovu gasilske brizgalne, ob odprtju planinskih domov in raznih društev, ob blagoslovu novih cerkvenih zvonov. Kot simbol slavja se je mlaj lahko postavil tudi ob praznovanjih, kot je birma, god, poroka.
Prvi zapisi o tem segajo v 15. stoletje. Maji, ki so se skozi čas uveljavili kot mlaji, so bili sprva običaj višjih slojev, med kmečkim prebivalstvom pa so doživeli vrhunec v 19. stoletju. Postopoma so postali del podeželske kulture, to tradicijo pa pogosto spremljajo tudi 'potegavščine', ko mlaj posekajo ali podrejo 'fantje s sosednje vasi'. Zato so včasih v izogib nevšečnostim ob mlaju ali kresu organizirali celo nočne straže.
