Pogovarjali smo se s Štefanom Škaperjem - Pefom, ki je na 226 prvenstvenih tekmah dosegel kar 130 zadetkov in še danes več kot trdno drži ta rekord.
Štefan Škaper je otrok Mure, ki bi po neuspehu v Olimpiji, skoraj prenehal z igranjem nogometa. V takratni jugoslovanski ligi v Ljubljani ni dobil priložnosti in se šele po pol leta neigranja na pobudo nekdanjih soigralcev v Muri vrnil v Prekmurje k Beltincem, ki so bili takrat v drugi slovenski ligi. Pred osamosvojitvijo so postali prvaki, tako da so v sezoni 1991/92 igrali že v prvi ligi. Škaper je v petih sezonah pri Beltincih v prvi ligi na 139 tekmah dosegel kar 91 zadetkov. Blizu naslova najboljšega strelca je bil že v sezoni 1992/93, ko ga je za tri zadetke prehitel Sašo Udovič, kralj strelcev pa je postal naslednji dve sezoni, ko je dosegel 23 oziroma 25 zadetkov.
Pred začetkom sezone 1996/97 se je vrnil v matično Muro in tudi tam bil izredno natančen. V štirih sezonah je v črno-belem dresu dosegel 39 zadetkov na 87 tekmah. Leta 2000 je končal z igranjem na najvišjem nivoju in se preselil v nižjeligaša Križevce, nazadnje pa je igral pri Beltincih. Zaradi kroničnih težav s hrbtenico je bil primoran končati kariero. Sedmega septembra 2004 je bila njemu v čast organizirana poslovilna tekma, ki si jo je v Beltincih ogledalo preko 3000 ljudi.
Štefan kako se spominjate časov iz začetka devetdesetih let, ko ste dosegli številne zadetke za Beltince in Muro?
Bilo je lepo, spominjam se samo lepih stvari. Nogomet je bil višje kot je zdaj, vsi so živeli bolj za nogomet, bilo je več publike. Liga je bila močnejša, poleg tega takrat ni bilo težav z denarjem.
Veliko zadetkov ste dosegli iz prostih strelov, kakšna je vaša skrivnost o njihovem izvajanju?
To pride s prakso. Potrebno je veliko trenirati, imeti pa moraš tudi srečo. Sam sem veliko vadil proste strele, ki ko ti enkrat pridejo v kri, jih ne pozabiš več.
Zanimivo je, da te vaše izjemne učinkovitosti niste bolj izkoristili, s tem mislim, da nikoli niste zaigrali v tujini, tudi v reprezentanci pa ste zbrali le štiri nastope…
Ponudb s tujine ni manjkalo, vendar niso bile finančno tako močne, da bi me pritegnile. Kasneje so na odločitev vplivala še leta in družina, ampak v tistega časa je bilo v redu tudi pri nas. Kar se tiče reprezentance sem bil takrat zelo razočaran, danes pa sem se s tem že sprijaznil. Prednost so pač dobili drugi, ampak o tem ne bi govoril. Vsak selektor pač ima svoje igralce.
Kako se spominjate derbijev Mura – Beltinci?
To je bil zelo velik dogodek, sploh tukaj v Prekmurju. O tekmi se je govorilo en teden prej in še en teden kasneje. Kar se tiče same tekme se je splačalo potruditi že zaradi same publike. To je bil lokalni derbi, šlo je za prestiž in položaj na lestvici ni imel veze. Nikoli se ni vedelo, kdo bo zmagal. kasneje. Po eni strani je žalostno, da tega več ni. Beltincev več ni, Mura pa je v drugi ligi.
V katerem klubu ste raje igrali – Muri ali Beltincih?
Za oba kluba sem rad igral. Mura je bil moj klub že od malega, saj se pri njej začel igrati nogomet in šel skozi vse selekcije. Z Beltinci pa smo se prebili v prvo ligo in bili v njej šest let, tako da mi je bilo lepo. To sta oba moja kluba in oba sta mi bila pri srcu.
Po koncu aktivne nogometne kariere ste postali tudi trener, če lahko malo opišete vašo pot, in ali se v prihodnosti vidite tudi kot trener v prvi ligi?
Začel sem pri Murini mladini leta 2004, nato pa sem treniral še Beltince v tretji ligi, Bogojino v občinski ligi, Gančane v pomurski ligi, eno leto sem bil pri Nafti, sedaj pa sem trener v Odrancih. V prihodnosti pa si seveda želim postati trener v prvi ligi.
Kako gledate na dogajanje v vašem matičnem klubu Mura, ki jo lahko doleti usoda, kot je pred leti tudi Beltince?
Sam nisem tako črnogled, mislim da se bodo in se morajo pobrati skupaj. Igralcev je v našem prekmurskem okolišu zadosti, s temi mladimi igralci bi morala Mura z lahkoto ostati v drugi ligi, če bo pristop pravi.
Vendar cilj Mure je že nekaj let prva liga?
To je očitno bilo, ampak kot zgleda so njim apetiti padli. Prvo ligo se je preveč odlašalo, po mojem mnenju bi se morali v prvo ligo uvrstiti po dveh letih od izpada. To so malo zamudili, zdaj pa bo zelo težko priti nazaj v prvo ligo.
Za konec povejte še, kdo so bili vaši idoli, po kom ste se zgledovali?
Všeč so mi bili večinoma napadalci, odvisno od generacije do generacije. Kot navijač Crvene Zvezde mi je bil v mlajših letih všeč Dušan Savič‡, kasneje pa Marco van Basten in Ronaldo.
