Na sinočnji premišljevalnici na temo športa so udeleženci razpravljali o težavah, s katerimi se soočajo športna društva v Murski Soboti.
V prostoru soboškega gradu je sinoči potekala 14. premišljevalnica v sklopu projekta Sobota, kot si jo želimo. Na premišljevalnici z naslovom Šport v mestu, ki jo je vodil Gorazd Gider, so se udeleženci posvetili problematiki na športnem področju. Kot največja težava sta bila izpostavljena pomanjkanje kadrov in športne infrastrukture.
V občini deluje okrog 130 športnih društev
Na območju Mestne občine Murska Sobota deluje okrog 130 športnih društev, od tega jih je 37 včlanjenih v Športno zvezo Murska Sobota. V teh je 868 športnikov, ki se ukvarjajo s posamičnimi športi, 1094 športnikov, ki se ukvarjajo z ekipnimi športi, 830 rekreativnih, 125 takih, ki se ukvarjajo z delavskimi športnimi igrami (DŠI), 150 športnikov invalidov in 850 preostalih športnikov.
Nacionalni program športa za večjo vključenost
Šport ni pomemben le v tekmovalnem smislu, temveč je šporna aktivnost pomembna za razvoj posameznika in njegovo zdravje skozi življenje. Država zato pripravlja Nacionalni program športa, zadnji je pripravljen za obdobje 2014-2023. Po statistihčnih podatkih naj bi v Sloveniji bilo športno aktivnih le 63 % odraslih ljudi. Cilj NPŠ je dvig tega odstotka na 70 %. S tem se vzpodbuja tudi zdrav življenski slog ter zmanjšajo stroški zdravljenj, ki so posledica nezdravega življenja.
Med najboljšimi, a še zmeraj ne dovolj
Mestna občina Murska Sobota se lahko pohvali, da sodi med slovenske občine z največ športnimi površinami na prebivalca. V občini je namreč 2,2 m2 odprtih športnih površin na prebivalca in 0,5 m2 pokritih športnih površin na prebivalca. Kljub temu za strateškim ciljem Nacionalnega programa športa še vedno zaostajamo. Ta predvideva 3.2 m2 nepokritih in 0.35 m2 pokritih športnih površin na prebivalca.
Murska Sobota potrebuje pokriti plavalni bazen
Ena izmed pogosteje izraženih težav na včerajšnji premišljevalnici, je pomanjkanje infrastrukture. Kot so ugotavljali udeleženci, mesto nujno potrebuje pokriti plavalni bazen, kjer bo možno rekreativno plavanje, treningi plavanja, tekmovanja, pa tudi učenje plavanja skozi celo leto. Gradnja pokritega plavalnega bazena je načrtovana v sklopu športno-rekreacijskega centra Fazanerija, a projekt trenutno stoji.
400-metrskega stadiona nimamo zaradi politike
Večkrat je bila v preteklosti slišana tudi kritika zaradi velikosti atletskega stadiona pri Osnovni šoli I. Ta s 300-metrsko stezo namreč ne ustreza standardom, zato morebitni rekordi na stezi niso veljavni. Steza bi namreč morala biti 400-metrska, kar pa v taki postavitvi (sever - jug) ni bilo mogoče. Kot je bilo slišati včeraj, naj bi pred gradnjo stadiona bili tudi načrti za postavitev stadiona v smeri vzhod - zahod, a bi za 400-metrsko stezo ta moral segati v mestni park, čemur pa ni bila naklonjena takratna politika. A po mnenju strokovnjakov, bolj kot 400-metrski stadion, v mestu potrebujemo plavalni bazen.
Mladi športniki grejo za drobiž
Kljub temu, da je interesa za šport med mladimi manj, kot ga je bilo pred časom, v regiji še zmeraj uspemo ustvariti nekaj uspešnih mladih športnikov. A večina športnih panog se sooča s težavo, da mladi perspektivni športniki odhajajo drugam. Nekateri zaradi slabih razmer doma, drugi zato, ker jim drugje nudijo več možnosti za nadaljni razvoj, predvsem pa boljše plačilo. Največja težava je v tem, da naša športna društva iz takih prestopov ne znajo iztržiti dovolj denarja. V bližnji preteklosti se je tako zgodil prebeg odličnih nogometašev k drugim klubom, domače društvo pa za to ni iztržilo skoraj nič, je bilo slišati.
V bazenu črpanja igralcev smo najbolj uspešni..se pa dogaja, da že pri 13 letih vabijo mlade igralce v Maribor, kjer nudijo štipendije in nudijo druge ugodnosti, za katere pri nas nimamo sredstev.
Neenakopravnost športov
Izpostavljena je bila tudi problematika neenakopravnosti športov. Večji del pozornosti, predvsem pa finančnih sredstev, se namenja razvoju nogometa, ki pa zadnje čase ne daje nekih pozitivnih rezultatov. Po drugi strani se prezira športe, v katerih domači tekmovalci dosegajo uspehe v svetovnem merilu. Stanko Šernek iz Rokoborskega društva Murska Sobota je ob tem potarnal, da za njuna tekmovalca, ki se bosta udeležila Evropskih iger 2015 v Bakuju, ne morejo dobiti niti 100 evrov.
Streho so popravljali sami
Ne le z udeležbo na tekmovanjih visokega ranga, murskosoboški rokoborci imajo težave tudi z najbolj osnovnimi stvarmi. Treninge že osem let izvajajo v dotrajani telovadnici nekdanje ekonomske šole, ki so jo sami obnovili. Sami skrbijo za kurjavo v telovadnici, pred kratkim pa so se celo sami morali lotiti saniranja strehe, ki je puščala. Vse to kljub dejstvu, da so med njimi vrhunski športniki, ki dosegajo uspehe na visokih mednarodnih tekmovanjih, da so izvedli 12 grand prixov ter v Mursko Soboto pripeljali tekmovalce, dobitnike olimpijskih odličij.
Tekmovalci borilnih športov so v Mursko Soboto prinesli verjetno največ odličij, dobijo pa najmanj.
Denarja ni niti za najbolj osnovne stvari
Kot marsikje drugje, se tudi v športu vse konča pri denarju. Tega je tudi za šport zmeraj manj. V proračunu sredstva namenjena športu znašajo 200.000 evrov, medtem ko je pred leti teh bilo še 248.000 evrov. Podobno je tudi pri gospodarstvu. Predstavniki Nogometne šole Mura so pred kratkim obiskali 93 podjetij, podporo pa sta jim izkazala samo dva. Hkrati se občina sooča s problematiko pomanjkanja denarja na dosti bolj osnovnih področjih. Na športni dvorani Osnovne šole III tako denimo zamaka streha, zaradi česar bo potrebna sanacija objekta. Občina bo sredstva za pokritje tega stroška morala črpati iz kreditov.
