Boštjan Maček je za naš medij stisnil vtise po končanem nastopu na Olimpijskih igrah v Londonu. S svojim nastopom je zadovoljen, morda bi lahko prišel tudi do medalje.
Boštjan Maček je na Olimpijskih igrah v Londonu dobro zastopal Prekmurje in Slovenijo. Strelec iz Bodonec je za eno točko zgrešil finale, na koncu pa tekmovanje zaključil na sedmem mestu. Kaj vse je še povedal Maček, si preberite spodaj.
Vaši prvi vtisi po koncu nastopa na Olimpijskih igrah v Londonu?
Rečem lahko, da sem s temi olimpijskimi igrami zelo zadovoljen. Ne bi verjel, da je vse tako dobro, če se ne bi prepričal na lastne oči. Sodeloval sem na tekmovanju, kjer je konkurenca izredno močna. Nastopilo je namreč 34 najboljših strelcev z dolgoletnimi izkušnjami. Sam sem s svojim nastopom zelo zadovoljen, saj tako visoke uvrstitve na začetku nisem pričakoval. Menil sem, da bom končal tam okrog petnajstega mesta, kasneje pa sem nekako ciljal na deseto mesto. Svoja pričakovanja sem presegel. Je pa v strelstvu tako, da je linija med uspehom in neuspehom zelo tanka. Ena točka več ali manj lahko pomeni ogromno.
Olimpijske igre so verjetno nekaj posebnega.
Seveda. Dejstvo je, da se nobena tekma ne more meriti z nastopom na olimpijadi. Evropska, svetovna prvenstva in pokali še zdaleč ne pričarajo takšne atmosfere, kot jo ustvarijo olimpijske igre. Že sama misel, da si uspel priti na takšno tekmovanje je nekaj posebnega, da pa ti uspe narediti še dober rezultat, pa moraš biti pripravljen tako fizično, kot psihično. Lahko bi dejal, da samo doseganje dobrega rezultata prinaša še dodatno obremenitev, toda to je tudi namen takšnih tekmovanj. Lepo je biti del elite in ob tem ustvariti še dober rezultat. To je dokaz dobrega in trdega dela.
Kaj vas je poleg samega tekmovalnega dela najbolj navdušilo?
Samo življenje v olimpijski vasi. To je zares primer sam zase. Povsod je čutiti ta utrip olimpijskih iger, prav tako pa omogoča druženje med tekmovalci. Sam sem največ časa preživel s strelskimi kolegi iz Hrvaške. Name je vse to dogajanje v Londonu naredilo velik vtis. Tekmovanje in življenje v času olimpijskih iger je bilo nepozabno.
Če se vrneva na vaš rezultat. Sedmo mesto je odličen rezultat, toda je bilo vseeno morda prisotno kakšno razočaranje, ker vam je finale ušlo zgolj za točko?
Po pravici povedano na začetku ne. Šele kasneje, ko sem si nato pogledal finale, se je pojavil občutek razočaranja. To pa zato, ker finalna tekma ni bila nič posebnega, bila je odprta in mislim, da bi s svojim streljanjem lahko prišel vsaj do bronaste kolajne. Razen prvih dveh tekmovalcev nihče ni ravno briljiral. Seveda pa na uspeh v finalu vpliva več dejavnikov. Od tega, da se spremenijo pravila streljanja pa do fizične in psihične pripravljenosti. Toda, če bi mi kdo pred prvenstvom ponudil sedmo mesto, bi ga vzel brez oklevanja.
Katere so bile malenkosti, ki so odločale? Je bil usoden prvi dan?
Da. Mislim, da je bil usoden prvi dan, natančneje druga serija prvega dne. Takrat se je namreč nekako spremenilo vreme, niso bili ravno najboljši pogoji. Mislim, da sicer vreme ni toliko vplivalo na sam rezultat, kot je vplivalo na mojo koncentracijo. Goloba namreč opaziš kasneje, samo sproženje je počasnejše in to nato vpliva na vse skupaj.
So sicer priprave na OI potekale kaj drugače kot sicer?
Priprave so potekale isto kot venomer. Sam se namreč s tem ukvarjam amatersko in ne profesionalno, kar pomeni, da potrebujem več časa, da pridem do vrhunskega rezultata. Moji treningi se začnejo, ko vremenski pogoji to dovoljujejo. V zimskih razmerah ne morem trenirati, prav tako pa ni finančnih sredstev, ki bi mi omogočila, da bi kar tako odšel nekam v toplejše kraje in se tam pripravljal. Moje priprave se tako začnejo nekoliko kasneje, kar mi sicer vzame več časa in truda, toda kasneje se rezultat toliko bolj ceni.
Kakšno je zanimanje za strelstvo med gledalci?
V Londonu se je kar zbralo ljudi, ki jih je to tekmovanje zanimalo. Upam, da bo v Sloveniji tudi tako in da z dobro promocijo dvignemo zanimanje za strelstvo. Za gledalce je še posebej zanimivo, da je bilo tokrat tekmovanje z dimnimi golobi, ki se jih po navadi uporablja samo v finalni seriji. Tokrat se jih je uporabljalo vseskozi in to je zagotovo stvar, ki gledalca lahko pritegne.
Kaj vas čaka sedaj, kakšni so vaši cilji v prihodnje?
Moj cilj je uvrstitev na prihodnje olimpijske igre. Nekaj se sicer omenja, da naj bi prišlo po koncu OI v Londonu do določenih sprememb. Upam, da te ne bodo preveč drastične in bom lahko konkuriral za nastop tudi čez štiri leta. Dobro bi bilo, če bi uspeli narediti nekakšno evropsko ligo, ki bi zamenjala svetovni pokal. Ta je enostavno predrag, saj ti tekma na Kitajskem lahko vzame precej časa in denarja. Konec koncev pa je Evropa najmočnejša v streljanju. Nenazadnje nas na Pragerskem letos čaka finale svetovnega pokala, kjer se bo zbralo dvanajst najboljših tekmovalcev. Mene ni med temi, bi mi pa leta 2008 to skorajda uspelo, a sem tudi takrat le za točko zgrešil finale tega tekmovanja. Pri strelstvu je tako, da če je na tekmovanju čim manj tekmovalcev, to pomeni, da je kvaliteta tekmovalcev toliko boljša. Lahko rečem, da je poleg uvrstitve na naslednje olimpijske igre eden izmed ciljev tudi ta, da bi nastopil na finalu svetovnega pokala.
