Marino Kegl iz Teniškega kluba Jakopina je mladi perspektivni gluhi tenisač, ki je v decembru prejel tri visoka priznanja za svoje delo.
Marino, čigar teniški idol je Novak Djokovič, je ta mesec prejel tri priznanja za svoje delo, ki potrjujejo, da je mladi tenisač na pravi poti. Osmega decembra je v Trebnjem prejel nagrado kot najperspektivnejši športnik invalid v Sloveniji, osem dni kasneje pa priznanje za najboljšega gluhega športnika Slovenije. Nedavno je prejel še nagrado Teniške zveze Slovenije za izredne dosežke v športu.
Tenis igra od osmega leta
Mladi tenisač je pri osmih letih prvič prijel v roke lopar za tenis. Sam pravi, da ga je začel igrati popolnoma slučajno, saj ”Med počitnicami s sošolcem Žigo nisva vedela kaj početi. Njegov oče nama je predlagal, da poiskusiva s tenisom in tako se je začelo”, pove Marino, ki je najprej dve leti treniral pod vodstvom Aleša Čerpnjaka, takrat je treninge v okviru teniškega vrtca obiskoval dvakrat tedensko. Kot pravi sam, je igranje tenisa postalo resnejše nekoliko kasneje, ko so v teniškem klubu rabili četrtega tekmovalca, kjer je vskočil on. ”Trenutno treniram v teniškem klubu Jakopina, in sicer petkrat tedensko, ob vikendih pa imam ali sparing tekme, ali se udeležim kakšnega turnirja”, nam zaupa varovanec trenerja Jerneja Jakopina.
Osvojiti želi ATP točke
Ko smo ga povprašali po tem, če se mu je kateri izmed odigranih dvobojev posebej vtisnil v spomin, je odgovoril, da je vsak dvoboj nekaj posebnega, a dodal, da za zdaj še ni odigral tistega, ki bi se mu posebej vtisnil v spomin. Kot pravi, je ”Najpomembnejše to, da se učim na lastnih napakah in jih poizkušam odpraviti”, kot svoje najboljše orožje pa izpostavil ”forhend” udarec, za katerega pa meni, da še ni dokončno ”izpiljen”. ”Opažam, da je še veliko stvari, ki jih je potrebno odpraviti. To so bekhend, servis, volej, obenem pa je potrebnih veliko prilagajanj, saj sem v zadnjem času precej zrasel in moram te stvari usklajevati s svojo višino”, je o detajlih, ki se jih da izboljšati, povedal mladi tenisač. Prostega časa nima veliko, saj ga večinoma posveča šoli in tenisu, ko pa si ga vseeno najde, ga najraje preživi s svojim hišnim ljubljenčkom Pepijem, oziroma pred računalnikom ali televizijo. Za konec nam je Marino še zaupal svoje cilje, ”Želim postati najboljši gluhi teniški igralec na svetu in osvojiti tudi kakšno ATP točko”.
