Člani vladne svetovalne skupine so predstavili ukrepe predvidene v drugem protikorona paketu, s katerimi želi vlada zagotoviti likvidnost podjetij. Država z zakonom daje poroštvo za mikro, mala in srednja podjetja.

Drugi protikoronski paket prinaša poroštveno shemo. Predvidene ukrepe so predstavili člani vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik, Igor Masten in Ivan Simič ter minister za finance Andrej Šircelj. Obseg garancijske sheme je trenutno določen v višini dveh milijard evrov.

Vodja vladne svetovalne skupine za pripravo ukrepov za omilitev posledic epidemije Matej Lahovnik je pojasnil, da so se pri sprejemanju ukrepov zgledovali po da so študijah primerljivih tujih institucij, predvsem iz Avstrije in Nemčije, pa tudi mednarodnih institucij.

Lahovnik je poudaril, da je pomoč namenjena odpravi posledic zaradi koronakrize in ni namenjena podjetjem, ki so bila v težavah že pred to krizo. Opozarja, da fiskalni prostor ni neomejen, da bo denar treba nekoč vračati.

Finančni minister Andrej Šircelj je dodal, da poroštva na bo mogoče dobiti za posojila, namenjena financiranju povezanih družb ali družb s sedežem v tujini ali v davčnih oazah.

Država bo podjetjem omogočila poroštva za najem bančnih kreditov

»V drugem protikorona zakonu ciljamo na hitro likvidnostno pomoč gospodarstvu,« je dejal Lahovnik. Država bo mikro, malim in srednjim podjetjem jamčila za 80 odstotkov posojila, velikim pa za 70 odstotkov. »Država s tem prevzema nase velik del tveganja zaradi krize,« je še dodal.

Višina likvidnostnega posojila je omejena na 10 odstotkov letnih prihodkov podjetja ali celoletnega stroška plač. »Podjetja vključena v finančno likvidnostno shemo morajo sodelovati tudi v verižnem pobotu terjatev in obveznosti, in sicer z namenom preprečevanja verižne nelikvidnosti,« je še povedal Lahovnik. 

Čimprej ponoven zagon proizvodnje in storitev, krajši delovni čas

Priporočila skupine gredo v smeri, da je treba čim prej zagotoviti zagon proizvodnje in storitev ob upoštevanju vseh zdravstvenih protokolov. Napori so usmerjeni v poenostavitev birokratskih ovir, v pospešitev gradbenih projektov, ki se že izvajajo, saj je »polovica Slovenije že prekopana,« je povzel Lahovnik. 

Treba pa bo razmisliti o ukrepih sofinanciranja krajšega delovnega časa po nemškem in avstrijskem zgledu. »Dokler se avtomobili ne bodo prodajali, se tudi v predkriznem obsegu ne bodo mogli proizvajati,« je ponazoril. Za sofinanciranje krajšega delovnika so na voljo tudi sredstva na evropski ravni, je še povedal.

Država bo veliko večino morebitnih potencialnih kreditnih izgub prevzela nase

Katera podjetja lahko pridobijo likvidnostno posojilo, bodo odločale banke, je pojasnil član svetovalne skupine Igor Masten. Banke bodo po predlogu garancijo prejele za posojila, dana od 12. marca do 31. decembra letos. Kot je pojasnil Masten, se lahko likvidnostna posojila podelijo za obdobje do pet let in lahko nadomeščajo kakršnokoli financiranje.

»Država bo veliko večino morebitnih potencialnih kreditnih izgub prevzela nase. S tem so bilance bank sproščene tveganja in lahko gospodarstvu zagotovijo likvidnost. Ne želimo, da bi bilo pomanjkanje finančnih virov ovira pri vklapljanju naših podjetij nazaj v dobaviteljske procese,« je dodal Masten.

Kakšne so spremembe prvega protikoronskega zakona?

Član vladne svetovalne skupine Ivan Simič je predstavil spremembe prvega protikoronskega zakona. 

Do sprememb je prišlo pri določilih za povračilo nadomestila za delavce na čakanju. Do njega so sedaj upravičeni tudi delodajalci, ki se jim bodo povprečni mesečni prihodki v tem letu zaradi epidemije znižali za več kot 10 odstotkov v primerjavi s povprečnimi mesečnimi prihodki leta 2019.

Poenostavljajo se tudi nekateri izračuni – za tiste, ki so dejavnost začeli opravljati sredi lanskega leta, se bo štelo mesečno povprečje.

Ta ukrep bo dodatno zajel tudi mikro družbe za področju zavarovalništva in delodajalce s statusom humanitarne ali invalidske organizacije, četudi ne izpolnjujejo pogojev.

Delavci, ki so na čakanju, se lahko vrnejo na delo, če jih delodajalec pokliče nazaj. Do sedaj je zakon predvideval, da lahko delajo sedem zaporednih dni – ta določba je sedaj spremenjena v sedem poljubnih dni. Delodajalec mora voditi o tem evidenco, pravi Simič.

Nekaj sprememb je tudi pri mesečnem temeljnem dohodku, do katerega so upravičeni samozaposleni, kmetje, družbeniki in verski uslužbenci. Do pomoči so upravičeni tudi tisti verski uslužbenci, ki zaradi epidemije ne morejo opravljati dejavnosti, kar izkažejo z izjavo registrirane verske skupnosti, ki ji pripadajo. 

Do enkratnega solidarnostnega dodatka so po novem upravičeni tudi izredni študenti s stalnim prebivališčem v Sloveniji.

S spleta

Komentarji (3)

S klikom na gumb Komentiraj se strinjate s pravili komentiranja.
čarni vrag (nepreverjen)

Ne vem kdo lahko verjame še tem nakladačem. Padec gospodarstva bo še večji kot je bil leta 2008. To bo največja katastrofa v zgodovini Slovenije. Bo kdo postavil vprašanje odgovornosti? Ali pa bomo ves drek požrli, brez vprašanja?

ena huda teta (nepreverjen)

Se vidi, da vlada bolj razmišlja, kot pa dela. V gospodarstvu je potrebna hitra akcija. Tega v državnih službah pač niso navajeni.
Čimprej tem bolje. Saj državni uslužbenci ne vedo, kaj pomeni beseda likvidnost, ker imajo 6. zagotovljena sredstva na TRR.
Takega luksuza si gospodarstvo ne more privoščiti. Zato prosijo, da bi lahko delali, ker samo od dela lahko živijo.

Kečo25 (nepreverjen)

Kakšna kriza? Podjetja normalna poslujejo naprej, kar nekaj jih niti ni zaprlo in so delali, kot da ni nič.
Nobene krize ne bo, to vas farbajo, da vam lahko znižajo plače.
Nekatere firme, npr. Cleangrad majo v teh časih povečano število naročil in se še povišali plače.

Starejše novice