Vlada bo danes po napovedih obravnavala in sprejela predlog popravkov prvega protikoronskega zakona in predlog drugega protikoronskega zakona, ki se bo osredotočil na zagotavljanje likvidnosti podjetij.
V drugem zakonu naj bi za likvidnost in poroštva po informacijah s ponedeljkove predstavitve predloga koaliciji namenila 2,8 milijarde evrov.
Ministrstvo za finance je v ponedeljek pojasnilo, da bodo podjetja za oživitev proizvodnje potrebovala dodatne finančne instrumente, zlasti v obliki dodatnih poroštev države za najem bančnih posojil. Poroštvo bo dano za posojila, odobrena po 12. marcu letos in najpozneje do 31. decembra letos, zato lahko banke že te dni začnejo sproščati sredstva in zagotavljati likvidnost podjetjem.
Kolikšen delež naj bi predstavljalo državno poroštvo, še ni znano. Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša je v ponedeljek po srečanju širše koalicije dejal, da naj bi za mala podjetja obveljalo 80-odstotno poroštvo, za večja podjetja pa 70-odstotno poroštvo države, vendar pa je vodja poslancev NSi Jožef Horvat dodal, da nič še ni dokončno. Nov zakon predvideva tudi višanje povprečnin običnam, kar je potrdil pomurski poslanec Horvat na družbenem omrežju.
Posojila z garancijo države naj bi bila namenjena izključno za financiranje osnovne dejavnosti, vrniti pa bi jih bilo treba v največ petih letih.
Vlada že pripravlja tretji paket
Koalcijske poslanske skupine so lahko še do ponedeljka zvečer posredovale svoje predloge za popravke obeh osnutkov predlogov zakonov. Ker nekatere stranke niso bile zadovoljne z ukrepi za pomoč turizmu in gostinstvu, so poslanci omenjali, da bi to področje lahko naslovil tretji protikoronski zakon.
»Po ukrepih iz prvega zakona, namenjenega ohranjanju delovnih mest, po drugem za zagotavljanje likvidnosti, bo tretji paket namenjen zagonu rasti, ukrepi pa bodo zagotovili investicije v infrastrukturi, v njem pa bodo morda tudi dodatni ukrepi za turizem,« je dejal vodja poslanske skupine SDS Danijel Krivec.
Slovenija se je sicer glede na bruto domači proizvod na blaženje posledice epidemije odzvala z največjim fiskalnim stimulusom v Evropski uniji, po podatkih CERPa.
