Vročinskih valov bo vse več in vse intenzivnejši bodo

Slovenija doživlja enega najmočnejših vročinskih valov v zgodovini meritev, agencija za okolje pa je za velik del države izdala rdeče opozorilo. Andrej Velkavrh, dolgoletni meteorolog Agencije Republike Slovenije za okolje in eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega vremenoslovja, je na televiziji IDEA pojasnil, zakaj takšnih razmer ne gre pričakovati le občasno. 

Po njegovih besedah smo po vsej verjetnosti že presegli kritično točko, vročinskih valov bo vse več in vse intenzivnejši bodo, ko pa se vročina lomi, je severovzhodni del države pogosto na poti nevihtnih pasov, kar ni naključje, temveč posledica geografske lege in reliefa.

Vročinski val ni izjema, je nova realnost

Velkavrh je bil pri oceni aktualnega dogajanja jasen. 

»Jaz sem prepričan, da je tega več, pa da so bolj intenzivne. Ko sem bil otrok, ni bilo takih vročinskih valov. To je bilo par dni na mesec, mogoče 30 pa malo čez ali pa še to ne, kakor kakšno leto. Zdaj je pa praktično vsako leto to,« je dejal o ekstremnih pojavih, ki jih opažamo ob vročinskih valovih.

Pri oceni trenda je bil neizprosen. 

»Vse kaže na to, da se stvar potencira in se ni videti drugačnega scenarija na podlagi vsega znanja, kar ga imamo. Sprožajo se mehanizmi, ki dejansko pospešujejo ta trend. Tudi če mi izpustov ne povečujemo, smo verjetno že presegli tisto kritično točko,« je opozoril.

Zakaj nevihte pogosto zadenejo severovzhod

Ko se dolgotrajna vročina lomi, je severovzhodni del države pogosto na poti nevihtnih pasov. Velkavrh je pojasnil, da je to povezano s smerjo višinskih vetrov in z reliefom. 

»Nevihte se običajno gibljejo v smeri višinskih vetrov, recimo na petih kilometrih. Če poznate veter na petih kilometrih, pa če bodo nevihte, se bodo običajno gibale v tej smeri,« je povedal.

Ob severozahodnem vetru v višinah prihajajo nevihtne celice iz Avstrije v panonski del. 

»Ta vzhodni del Slovenije, tukaj so Alpe že precej nižje in gre dejansko to čez, je dosti pogosto, da so te nevihte tudi močne. Oplazijo pa ravno štajerski in prekmurski del Slovenije. Na zahodu je tega manj, ker so tam tako višji hribi, da ne more tako prosto čez iti,« je dodal Velkavrh.

Alpe kot zid in Sredozemlje kot vir vlage

Lega med Alpami in Sredozemljem okrepi razvoj neviht, zlasti ob prehodih front. Velkavrh je poudaril, da je Slovenija med najbolj nevihtnimi območji v Evropi prav zaradi kombinacije orografije in vlage.

»Alpe so kot en zid in ko pride hladna fronta do Alp, v višinah nad tem zidom gre ta hladen zrak naprej, spodaj pa ne more, ker je pač zid. Pri nas je v višinah že hladen zrak, spodaj pa še vedno topel, in imamo termično nestabilnost,« je razložil.

K temu je dodal vlogo Sredozemlja. »Sredozemlje je vir vlage in tudi ta vir vlage je pomemben faktor pri razvoju neviht. Bolj kot je vlažen zrak, hitreje lahko nastanejo nevihte in lahko dajo več padavin,« je povedal Velkavrh.

Protitočna obramba brez potrjene učinkovitosti

Ob neurjih se vedno znova odpira vprašanje protitočne obrambe. Velkavrh je ostal na strani dokazov.

»Jaz pač stroki verjamem, ker ne verjamem, da bi lahko rekli, da je statistično signifikantno. Zaenkrat meteorologija ni dokazala, ni prišla do zaključka, da bi to bilo smiselno,« je dejal o oceni učinkovitosti letalskega posipanja oblakov.

Opisal je mehanizem in možne neželene posledice. 

»Osnovna ideja je ta, da ta srebrov jodid kot reagent deluje kot kondenzacijsko jedro. Namesto debele toče nastaja več drobne toče. A ko vnašate dodatna jedra v oblak, lahko iz oblakov pade več padavin, lahko povzročite močnejše nalive, posledično zemeljske plazove in tudi močnejši veter,« je opozoril Velkavrh.

Izpostavil je tudi etično dilemo prerazporeditve škode. 

»Kakšno pravico imamo pa zdaj mi, Tončku ne bo pač tolklo vinograda, ampak bo Petru zalilo hišo,« je še dejal Andrej Velkavrh.

Celoten pogovor z Andrejem Velkavrhem v oddaji Med Nama bo na sporedu televizije IDEA v sredo, 1. julija, ob 18.30 in 20.15, objavljen pa bo tudi na Sobotainfo.