Slovenija se po uporabi koles uvršča nad povprečje Evropske unije, dolgoročni podatki pa kažejo rast kolesarjenja. Manj spodbudna je prometna varnost, saj se je število smrtnih žrtev med kolesarji v letu 2025 podvojilo.
Poleti številni iz garaž znova pripeljejo kolesa, analiza javno dostopnih podatkov pa kaže, da je Slovenija ena uspešnejših kolesarskih držav v Evropski uniji.
Podatki nacionalnih raziskav in platforme za primerjavo cen Shoptok.si ponujajo vpogled v kolesarske navade prebivalcev, gibanje zanimanja za nakup koles in prometno varnost.
Slovenija nad evropskim povprečjem
Po podatkih raziskave Eurobarometer je v Sloveniji s kolesom opravljenih devet odstotkov vseh poti, evropsko povprečje pa znaša osem odstotkov.
Slovenija se je po podatkih Evropske kolesarske zveze iz leta 2015 uvrstila na sedmo mesto med državami Evropske unije. Istega leta je med analiziranimi državami zabeležila tudi največjo rast, pred Združenim kraljestvom in Francijo.
Posebej velik delež kolesarskega prometa beleži Ljubljana, kjer naj bi bilo s kolesom opravljenih 13 odstotkov vseh poti. S tem se slovenska prestolnica uvršča ob bok Helsinkom, Berlinu, Dublinu in Stockholmu, kjer delež kolesarskega prometa presega devet odstotkov.
Največ zanimanja za cestna kolesa
Podatki o desetih najbolj iskanih modelih na platformi Shoptok.si kažejo razmeroma uravnotežen trg.
Cene najbolj iskanih mestnih, gorskih in treking koles se večinoma gibljejo med 250 in 470 evri. Večje razlike so pri cestnih kolesih, kjer cene segajo od približno 423 do več kot 1600 evrov.
Prav cestna kolesa so bila na seznamu najbolj iskanih modelov tudi najštevilčnejša kategorija.
Zanimanje za nakup koles je letos po podatkih iskalnika Google nekoliko upadlo. Povprečno število poletnih iskanj izraza »kolo« je bilo leta 2026 skoraj deset odstotkov nižje kot v enakem obdobju leta 2025.
Kolesarjenje dolgoročno narašča
Upad spletnega zanimanja pa ne pomeni, da se zmanjšuje tudi uporaba koles. Podatki Statističnega urada Republike Slovenije kažejo dolgoročno rast.
Leta 2017 je bilo s kolesom opravljenih 4,5 odstotka vseh poti, kar je bilo skoraj enako deležu javnega prevoza, ki je znašal 4,3 odstotka.
Do leta 2021 se je delež pod vplivom pandemije povečal na približno pet odstotkov. Prebivalci so takrat s kolesom opravili 216 milijonov potniških kilometrov, kar je bilo 40 odstotkov več kot leta 2017.
Najnovejša raziskava, objavljena januarja 2026, kaže, da je izključno v prostem času s kolesom opravljenih šest odstotkov vseh poti.
Podvojilo se je število smrtnih žrtev
Manj spodbudni so podatki o prometni varnosti. Končne policijske statistike za leto 2025, objavljene aprila letos, kažejo, da se je število umrlih kolesarjev v primerjavi z letom prej podvojilo.
Leta 2024 so umrli štirje kolesarji, leto pozneje pa osem. To se je zgodilo kljub temu, da je bila splošna prometna varnost v Sloveniji leta 2025 na zgodovinsko visoki ravni.
Zaradi poslabšanja razmer sta Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa in policija maja letos začeli nacionalno preventivno akcijo Mikromobilnost.
Tudi drugi kazalniki za leto 2025 opozarjajo na tveganja. Kolesarji so sami povzročili 58 odstotkov prometnih nesreč, v katerih so bili udeleženi. Zaščitno čelado je nosila le polovica umrlih kolesarjev.
Med huje poškodovanimi kolesarji je leta 2024 čelado uporabljalo 56 odstotkov ljudi. Kar 69 odstotkov huje poškodovanih je bilo tudi povzročiteljev nesreče, v kateri so se poškodovali.
Ljubljana cilja na več trajnostnih poti
Pomembno vlogo pri prihodnjem razvoju bo imela infrastruktura. Ljubljana je prvo celovito kolesarsko strategijo sprejela že v letih 2009 in 2010, njen cilj pa je bil, da bi bilo do leta 2020 s kolesom opravljenih 20 odstotkov vseh poti po mestu.
Poznejši podatek o 13-odstotnem deležu kaže, da cilj ni bil v celoti dosežen.
Nova celostna prometna strategija za obdobje od leta 2025 do 2032 določa širši cilj. Dve tretjini vseh poti naj bi prebivalci opravili peš, s kolesom ali javnim prevozom, le tretjino pa z osebnimi avtomobili.
Da ne gre le za rast kolesarjenja, kaže tudi delež poti, opravljenih peš. Ta se je v Ljubljani v zadnjem desetletju povečal z 19 na skoraj 35 odstotkov.
