Rast bruto domačega proizvoda lani največja v pomurski in podravski regiji.
V Sloveniji se je bruto domači proizvod lani na letni ravni najbolj povečal v pomurski in podravski statistični regiji, v vsaki za 6,7 odstotka, upadel pa v koroški, za 0,2 odstotka.
Regionalne razlike v ustvarjenem bruto domačega proizvoda na prebivalca so se povečale, je danes sporočil statistični urad.
Po rasti sta sledili jugovzhodna in osrednja Slovenija, kjer se je bruto domači proizvod povečal za po 6,6 odstotka.
Upad so statistiki zaznali le v koroški regiji, med preostalimi 11 regijami z rastjo pa je bila ta najmanjša v gorenjski, 1,3-odstotna.
Posamezne statistične regije so k skupni bruto dodani vrednosti tudi lani prispevale precej različne deleže. Osrednjeslovenska regija je ustvarila 39,9 odstotka celotne bruto dodani vrednosti. Sledili sta podravska z 12,8 odstotka in savinjska z 10,5 odstotka. Preostalih devet statističnih regij je k skupni bruto dodani vrednosti dodalo precej manj, in sicer od 1,5 do 8,2 odstotka.
V storitvenih dejavnostih je največji delež bruto dodani vrednosti (46,7 odstotka) ustvarila osrednjeslovenska regija. V kmetijstvu in gozdarstvu je največjega prispevala podravska (14,2 odstotka), sledili sta savinjska (13,4 odstotka) in jugovzhodna Slovenija (12,0 odstotka), v industriji pa osrednjeslovenska (28,0 odstotka), sledila je savinjska (14,0 odstotka).
Odstopanja bruto domačega proizvoda na prebivalca posamezne regije od povprečja na ravni države so različno velika. Lani je regionalni bruto domači proizvod na prebivalca znašal od 54,1 odstotka slovenskega povprečja, tolikšen je bil v zasavski regiji, do 149,8 odstotka v osrednjeslovenski.
Razlika med najbolj in najmanj uspešno regijo je znašala 95,7 odstotne točke ter je dosegla najvišjo vrednost, odkar statistiki spremljajo ta podatek, to je od leta 2000.
Bruto domači proizvod na prebivalca je v osrednjeslovenski regiji znašal 47.483 evrov in je bil 2,8-krat tolikšen kot v zasavski. Ta razlika se je v primerjavi z letom prej povečala.
Nekoliko drugačno stanje kažejo primerjave bruto domačega proizvoda na zaposlenega. Najmanjši je bil v primorsko-notranjski regiji, kjer je obsegal 52.008 evrov oz. 85,2 odstotka državnega povprečja, največji pa v osrednjeslovenski, kjer je znašal 68.959 evrov oziroma 112,9 odstotka povprečja. Razlikovala sta se za 27,8 odstotne točke, kar je bilo manj kot leta 2023.
Opaziti je, da je razlika med najbolj in najmanj uspešno regijo občutno manjša pri bruto domačem proizvodu na zaposlenega kot pri bruto domačem proizvodu na prebivalca, kar je posledica delovnih migracij med statističnimi regijami, so zapisali v uradu.
