Omejitve točenja goriva in podražitve vse bolj pritiskajo na kmetijstvo in prebivalce.
V Sloveniji so nekateri naftni trgovci že uvedli omejitve točenja goriva, kar med prebivalci in kmeti povzroča vse več nezadovoljstva in negotovosti.
Na razmere opozarja tudi Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, kjer poudarjajo, da podražitve goriva močno vplivajo na kmetijstvo. Višji stroški energentov se neposredno odražajo v dražjih gnojilih, sredstvih za varstvo rastlin, krmi, namakalnih sistemih in transportu. Zaradi tega številni kmetje težko izvajajo ključna spomladanska dela, kar lahko ogrozi letošnjo letino.
Zbornica od vlade pričakuje takojšnje ukrepanje, uvedbo finančne pomoči po vzoru leta 2022, hitrejša izplačila sredstev ter znižanje trošarin na kmetijsko gorivo. Dodatno težavo predstavljajo motnje v dobavi, prazne črpalke, omejitve točenja in dolge čakalne dobe.
Kmetijska zbornica je zato pripravila seznam prednostnih črpalk, ki naj bi zagotovile vsaj osnovno oskrbo kmetijstva.
Da pomanjkanje kmetijske nafte vse bolj vzbuja zaskrbljenost med kmeti in podjetji potrjuje tudi Marko Plohl, direktor podjetja Jeruzalem Ormož SAT.
»Kmetijske nafte je z dneva v dan manj. Seveda smo kmetije in tudi mi zaradi tega zaskrbljeni,« poudarja Plohl.
Dodaja, da so razmere resnejše, kot se morda kaže v javnosti, in da lahko že v kratkem pričakujemo dodatne pritiske: »Skrbi nas predvsem to, da bo cena nafte v prihodnjem tednu še narasla, kar bo dodatno vplivalo na stroške in posledično na končne cene.«
Kot pojasnjuje, se skušajo v podjetju na razmere pripraviti predvsem z lastnimi ukrepi. »Nekaj nafte smo kupili že vnaprej, tako da imamo določeno manjšo zalogo. Sicer pa se bomo morali prilagajati,« pravi.
Ob tem opozarja, da kmetijstvo ne dopušča čakanja: »Mi ne moremo odlašati. Setev in škropljenje morata potekati pravočasno, sicer je sezona izgubljena, še preden se sploh začne.«
Za zdaj večjih zastojev pri delu še ne zaznavajo, vendar poudarja, da se lahko razmere hitro poslabšajo. »Zaenkrat še ni tako kritično, da bi stroji stali, lahko pa se to zelo hitro zgodi,« opozarja.
Plohl ob tem izraža upanje, da bo ukrepala tudi država. »Upamo, da bo prevladala zdrava pamet in da ne bomo na koncu ostali brez pridelka in s praznimi krožniki,« zaključuje.
Na težave opozarjajo tudi bralci. Eden izmed njih navaja, da pravila očitno niso enaka za vse: »Na bencinskem servisu v Gederovcih Avstrijci tankajo po 100 litrov, za Slovence pa zmanjkuje goriva.«
Drugi opozarja na nepraktičnost omejitev: »Traktor ima 80-litrski rezervoar, dovoljenih pa je le 30 litrov. Kako naj potem delam?«
Odzivi ljudi
Kako razmere doživljajo ljudje, smo preverili na terenu. Odzivi kažejo na veliko zaskrbljenost in razdeljena mnenja glede ukrepov. Mnogi opozarjajo, da se razmere hitro spreminjajo in da ukrepi delujejo nepovezano.
»Enkrat nekaj znižajo, drugič spet dvignejo. Težko je slediti, kam to vodi,« pravi eden izmed sogovornikov.
Omejitev točenja na 30 litrov deli mnenja. Nekateri jo podpirajo kot nujen ukrep za pravičnejšo porazdelitev goriva, drugi pa jo vidijo kot nepraktično, zlasti za večja vozila in kmetijsko mehanizacijo.
Starejši sogovorniki razmere primerjajo s preteklostjo. »Spomnim se časov, ko smo lahko tankali le po deset litrov. Zdi se, kot da gremo 40 let nazaj,« je dejala ena izmed anketirank.
Veliko skrbi vzbuja tudi prihodnost. Ljudje izpostavljajo rast življenjskih stroškov, nizke pokojnine in širše geopolitične razmere.
Nekateri menijo, da gre za posledico globalnih dejavnikov, na katere posamezne države nimajo velikega vpliva.
Kljub različnim pogledom pa anketa razkriva skupno točko: občutek negotovosti. Ljudje si želijo predvsem stabilnih razmer, jasnih ukrepov in zagotovila, da bodo osnovne življenjske potrebe ostale dostopne.
