Spremembe pri prodaji prek avtomatov. Več nadzora, več stroškov.
S 1. januarjem 2026 je začel veljati nov zakon, ki prinaša pomembne spremembe na področju prodaje blaga in storitev prek prodajnih avtomatov.
Po novem mora biti vsaka prodaja, naj gre za parkirni listek, kavo iz avtomata ali liter mleka iz mlekomata, elektronsko zabeležena in posredovana v sistem Finančne uprave Republike Slovenije.
Gre za posledico sprememb zakona o davčnem potrjevanju računov, ki uvaja obvezno sprotno sporočanje podatkov o prodaji prek avtomatov, na podoben način, kot to že velja za davčno potrjevanje računov v klasični prodaji.
Čeprav zakon predvideva izjemo od izdajanja tiskanega računa, to v praksi pomeni nove tehnične in administrativne zahteve za vse, ki upravljajo prodajne avtomate.
Nadgradnje avtomatov in dodatni stroški
Nov način poročanja je zahteval nadgradnjo programske in strojne opreme avtomatov, kar je za številne obstoječe imetnike pomenilo dodatne finančne stroške.
Posebej pod pritiskom so se znašli kmetje, manjši lokalni ponudniki in upravljavci mlekomatov, ki pogosto delujejo z omejenimi sredstvi in majhnimi maržami.
Poleg stroškov nadgradenj se povečuje tudi administrativno breme, saj je treba vzpostaviti in redno vzdrževati evidence, zagotoviti pravilno delovanje povezav s finančno upravo ter poskrbeti za tehnično skladnost vsakega posameznega avtomata.
Dodatno zmedo v praksi povzročajo tudi spremembe na področju davka na dodano vrednost. Novi pravilniki so razširili nabor pijač in napitkov, za katere velja višja stopnja davka na dodano vrednost, vključno z nekaterimi toplimi napitki iz avtomatov.
Zakonodajalec je sicer predvidel izjeme v primerih, ko si kupec sladkor ali sladilo doda sam, a se kljub temu v praksi še vedno pojavljajo številna vprašanja glede pravilne obdavčitve.
Po novem je zavezanec dolžan najpozneje ob opravljeni prodaji in prejetem plačilu finančni upravi elektronsko posredovati podatke o prodaji. To pomeni, da je prav vsak nakup, ne glede na vrednost, del sistema nadzora, kar med manjšimi ponudniki vzbuja občutek, da so pod stalnim drobnogledom davčne uprave.
Na Trgovinski zbornici Slovenije so že lani opozorili, da je cilj zakonodaje sicer večja transparentnost, vendar bo dolgoročno treba poiskati ravnotežje med nadzorom in vzdržnostjo poslovanja, zlasti za kmete in lokalne ponudnike, ki s prodajnimi avtomati dopolnjujejo svojo osnovno dejavnost.
Za mnoge med njimi namreč prodaja mleka, sokov ali napitkov iz avtomatov ni velik posel, temveč način preživetja in ohranjanja lokalne samooskrbe, ki je zdaj zaradi novih obveznosti postavljena pred resen izziv.
