Dela na Ledavi ustavili. Direkcija priznava, da so brez soglasja posegli tudi v ekološko pomembno območje.
Vzdrževalna dela na reki Ledavi na območju Lendave, ki so v javnosti in na družbenih omrežjih sprožila številne odzive ter vprašanja o obsegu posegov in njihovem vplivu na naravo, so trenutno ustavljena.
Z vprašanji o izvedenih delih smo se obrnili na Direkcijo Republike Slovenije za vode, kjer so med drugim pojasnili, da se je med izvajanjem del v manjšem delu poseglo tudi v ekološko pomembno območje, za kar bi bilo treba pridobiti soglasje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave.
Naročnik vzdrževalnih del je Direkcija Republike Slovenije za vode, izvajalec pa Pomgrad VGP iz Murske Sobote, ki dela opravlja kot izvajalec obvezne državne gospodarske javne službe urejanja voda.
Dela so se začela 13. julija 2026, njihov namen pa je bil odstranjevanje naplavin oziroma zemeljskega materiala, ki se je na brežinah in v pretočnem profilu Ledave nalagal ter kopičil več let.
Sprva načrtovali poseg na približno 1,6 kilometra dolgem odseku
Odstranjevanje naplavin je bilo prvotno predvideno na približno 1600 metrov dolgem odseku Ledave, od vtoka iz Centralne čistilne naprave Lendava do mostu pri hotelu Lipa v Lendavi.
Ker so dela medtem ustavili, njihov morebitni nadaljnji obseg še ni določen.
»Ker so bila dela ustavljena, bo treba njihov morebitni nadaljnji obseg določiti po izvedenih usklajevanjih s pristojnimi institucijami in ob upoštevanju naravovarstvenih zahtev,« so za Sobotainfo pojasnili na direkciji za vode.
Direkcija: Namen je zmanjševanje poplavne ogroženosti
Na direkciji pojasnjujejo, da je namen odstranjevanja prekomerno odloženih naplavin zagotavljanje projektirane pretočne sposobnosti Ledave in s tem zmanjševanje poplavne ogroženosti ljudi ter njihovega premoženja.
Ledava je na odseku od vtoka v Veliko Krko do naselja Večeslavci na Goričkem regulirana in opredeljena kot vodna infrastruktura, katere temeljni namen je varstvo pred škodljivim delovanjem voda.
Po navedbah direkcije za vode je bila potreba po vzdrževalnih delih ugotovljena po poplavah avgusta 2014 in avgusta 2023.
Po dolgotrajnem deževju leta 2014 so namreč ugotovili, da osnovno korito Ledave ne prevaja zadostne količine vode. Kot pojasnjujejo, korito skozi Lendavo in vse do vtoka Krke ni zagotavljalo potrebne pretočnosti, čeprav je bila uporabljena razpoložljiva vodna infrastruktura.
Med drugim navajajo zadrževalnik Ledavsko jezero z zmogljivostjo pet milijonov kubičnih metrov, suhi zadrževalnik Radmožanci z zmogljivostjo 6,3 milijona kubičnih metrov in suhi zadrževalnik Resznek z zmogljivostjo 3,2 milijona kubičnih metrov. Pred Mursko Soboto so v razbremenilni kanal Ledava–Mura preusmerili tudi 100 kubičnih metrov vode na sekundo.
Na direkciji za vode pojasnjujejo, da so leta 2014 zaradi razmer poplavili površine pred Lendavo.
»Poplavljanje smo sprožili umetno, da smo preprečili poplavljanje mesta Lendava in industrijskega območja,« so navedli in dodali, da so takrat porušili nasipe na Ledavi, Kobiljskem potoku in potoku Črnec.
Tudi leta 2023 naj bi se po njihovih ugotovitvah pokazalo, da material oziroma plavje znotraj korita Ledave ovira prevodnost vode, za katero je bila izvedena regulacija vodotoka.
Vzpostavljanje pretočnega profila Ledave so zato izvajali fazno, največ del pa je bilo po navedbah direkcije opravljenih po poplavah avgusta 2023. V okviru interventnih del so pretočni profil vzpostavljali od Murske šume do čistilne naprave Lendava ter od Nedelice do Puževcev.
Odstranili 13.100 kubičnih metrov materiala
Iz Ledave odstranjujejo zemeljski material, ki se je na brežinah oziroma v pretočnem profilu nalagal več let. Nakopičene naplavine po pojasnilih direkcije zmanjšujejo projektirani pretočni profil vodotoka.
Iz pretočnega profila Ledave so odstranili 13.100 kubičnih metrov materiala, ki ga nameravajo vgraditi v visokovodni nasip reke Mure na območju Benice.
Tam po poplavah avgusta 2023 potekajo tesnjenje in utrjevanje nasipa ter gradnja sanacijske poti na njegovi zračni strani.
Dela izvajali brez soglasja, nato posegli v ekološko pomembno območje
Eno ključnih vprašanj, ki se je pojavilo ob odzivih javnosti, je bilo, ali je direkcija pred začetkom del pridobila mnenje oziroma soglasje Zavoda RS za varstvo narave.
Na direkciji za vode odgovarjajo, da so se dela začela izvajati na podlagi izdelane projektne dokumentacije zunaj ekološko pomembnega območja, zaradi česar soglasje zavoda za varstvo narave ni bilo potrebno.
Med nadaljevanjem del pa je prišlo do nepravilnosti.
»Zaradi ugodnih vremenskih razmer se je z deli nadaljevalo, pri čemer pa se je spregledalo dejstvo, da se je z izkopavanjem materiala poseglo v manjšem delu tudi na ekološko pomembno območje, za kar pa je potrebno soglasje Zavoda Republike Slovenije za varstvo narave,« so pojasnili na direkciji.
Ko so nepravilnost ugotovili, so dela po lastnih navedbah nemudoma ustavili in stopili v stik s pristojnimi institucijami.
Zaradi »administrativne napake« uvedli notranji pregled
Direkcija je dogajanje opredelila kot administrativno napako in zaradi nje uvedla notranji pregled vseh okoliščin in postopkov.
Z njim želijo ugotoviti, na kateri stopnji je prišlo do napake in kateri dejavniki so k njej prispevali.
Na podlagi ugotovitev bodo po potrebi sprejeli dodatne organizacijske in procesne ukrepe za izboljšanje nadzora ter preverjanja skladnosti postopkov.
Dela so ustavljena, o nadaljevanju še ni odločitve
Na vprašanje, ali so dela zaključena oziroma ali se bodo nadaljevala, so na direkciji za vode odgovorili, da so trenutno ustavljena.
O morebitnem nadaljevanju in njegovem obsegu bodo odločali šele po usklajevanjih s pristojnimi institucijami. Pred morebitnim nadaljevanjem bo direkcija pridobila potrebna mnenja in zagotovila upoštevanje naravovarstvenih zahtev.
Pravno podlago za izvajanje vzdrževalnih del sicer po navedbah direkcije predstavlja zakon o vodah. Drugi odstavek 98. člena med naloge vzdrževanja vodnih in priobalnih zemljišč uvršča tudi skrb za pretočnost struge tekočih voda in odstranjevanje prekomerno odloženih naplavin.
Na direkciji ob koncu poudarjajo, da je bil namen načrtovanih del zagotavljanje pretočnosti vodotoka in zmanjševanje poplavne ogroženosti, kar sodi med zakonske naloge države.
»Direkcija za vode nastalo situacijo obravnava resno. Pri nadaljnjem načrtovanju in izvajanju del bo dosledno upoštevala naravovarstvene zahteve, pravočasno pridobivala potrebna mnenja pristojnih institucij ter dodatno okrepila usklajevanje med cilji zmanjševanja poplavne ogroženosti in varstva narave,« so še sporočili z Direkcije Republike Slovenije za vode.
