Pavlovnija je privlačno in hitro rastoče drevo, a pred sajenjem velja razmisliti tudi o njeni sposobnosti širjenja v okolico.
Pavlovnija je drevo vzhodnoazijskega izvora, ki ga mnogi poznajo po zelo velikih listih in opaznih cvetovih. Zaradi hitre rasti se pogosto omenja kot zanimiva izbira za vrtove, parke ali nasade, vendar strokovni viri opozarjajo, da pri tej rastlini ni pomembna le njena uporabnost ali videz, ampak tudi vpliv na okolje.
Portal Invazivke jo uvršča na opozorilni seznam, kot poti vnosa pa navaja okrasno rastlino in izvengozdne nasade.
Ena glavnih težav je njeno širjenje. Mestna občina Ljubljana opozarja, da se iz orehom podobnih plodov po cvetenju še mesece dolgo iztresajo semena, s katerimi se rastlina zlahka zaseje na različnih rastiščih, širi pa se lahko tudi s podzemnimi poganjki.
Zato pavlonije ni smiselno saditi nepremišljeno, še posebej ne v bližini naravnih območij, gozdnih robov, travišč ali površin, kjer bi se lahko razširila zunaj nadzora. Izpodriva lahko tudi avtohtono rastlinje, se širi na travišča in ob večjih namnožitvah spreminja videz krajine.
Pogosto se sicer omenja sajenje hibridnih oziroma neplodnih sort. A tudi pri tem previdnost ni odveč. Portal Invazivke navaja, da se običajno sadijo neplodni hibridi, vendar opozarja na nevarnost vegetativnega razraščanja. To pomeni, da se rastlina lahko razmnožuje tudi s koreninskimi poganjki.
Dobro premislite!
Preden jo posadite, zato preverite, katero vrsto oziroma sorto kupujete, kam jo nameravate posaditi in ali jo boste lahko dolgoročno nadzorovali. Pomembno je tudi redno odstranjevanje mladih samosevnih rastlin ter preprečevanje širjenja v sosednje parcele ali naravo.
Pavlovnija je lahko na prvi pogled privlačna zaradi hitre rasti in velikih listov, a prav ta hitrost in sposobnost širjenja sta tudi razlog, da je pred sajenjem potreben dober premislek.
Pri izbiri drevesa za vrt je zato smiselno razmisliti tudi o domačih oziroma manj tveganih vrstah, ki ne predstavljajo dodatnega pritiska na okolje.